RSS:
Publications
Comments

Moje telo je moj tempelj

Telo je tempelj, v katerem prebiva naš duh. Če želimo razvijati svojega duha, ga moramo nagovarjati skozi telo. Telo je naše orodje za komunikacijo z duhovnim. S to vrsto komunikacije presegamo minljivost fizičnega telesa, ki nas obenem omejuje in zadržuje znotraj najrazličnejših kontekstov. Stik z lastnim duhom pa nam širi prostor delovanja in spoznavanja do brezmejnih vrednosti. Ko se ta odnos vzpostavi in torej nastane stik med telesnim in duhovnim, takrat se združijo vse naše ravni v eno samo in samozadostno celoto. In takrat nastopi nirvana. Nadaljujte z branjem »

Summa hypernym

Zdaj ni čas za najdevanje,

iskalo se je v besedah.

Preročišče niti ne govori, niti ne skriva,

ampak namiguje.

Ne zapustiti, ne zapreti nepričakovanega.

Pridi sem in še vedno bo tu. Nadaljujte z branjem »

Ena od Drsalke (23)

TRPEČI MOŠKI

Ne čudim se zakaj so moški

ponoreti od deklin

dobili so težko nalogo,

a dan jim je samo en klin.

* Nadaljujte z branjem »

Volkovi umiramo sami

Vsak od nas je vpet v odnose z ljudmi, ki so mu pomembni, vpet pa tudi v odnose s tistimi, s katerimi je v določeni zvezi samo zaradi danih okoliščin. Ko se dane okoliščine spremenijo, se tudi ljudje v našem življenju zamenjajo, preprosto in brez velikih dram. Kar zgodi se in kot da nihče ne opazi. So obdobja, ko se zamenja (skoraj) ves repertoar tistih, ki jih imaš za prijatelje. Nenehno smo v spremembi in v razvijanju samega sebe, zato se nam zgodi, da prvotna uglašenost z določeno osebo preneha delovati in poveznost izgine. Nadaljujte z branjem »

Talking Heads

Komad, ki ste ga pozabili. Še iz prejšnjega stoletja.

Kakšna je cena? – 1.

Moje vse tri nosečnosti so bile… nekaj groznega. ( Se opravičujem nosečim ženskam, ki to berejo. Ko sem bila noseča, nisem bila ravno normalna… Dramatizirala sem za znoret. Vedno, ko sem bila noseča in ko sem delala tisti test, me je skoraj kap od strahu… Ne zato, ker si ne bi od vsega na svetu najbolj želela otroka in to, če je možno – dva ali tri hkrati – da je čimprej in čim več in da je potem konec s to življenjsko nalogo poimenovano: imeti otroka. Se spominjam vseh tistih žensk, ki so mi razlagale, da je bila nosečnost nekaj najlepšega v njihovem življenju… Nadaljujte z branjem »

Želje

DVOJNOST

Ego vseh se rad oglaša

v njem ni mojega srca,

beseda mu je moč površja,

odsev je uma in sveta.

* Nadaljujte z branjem »

Ena od Drsalke (22)

Murva

Dve sem našla, tu v bližini, kjer zdaj živim. Murvi, dolgolaski, lepo pristriženi. Rasteta pred hišo šole, mimo katere hodim skoraj vsak dam na sprehod. Joj, kako dolgo jih že nisem videla!

Kakor otrok sem se ozrla, če me kdo gleda, potem sem nabrala nekaj črnih, sladkastih sadežev in jih poželjivo stlačila v usta. Nisem jih jedla od otroštva, teh pregrešno dobrih plodov.

Spomnim se, kdaj sem murvo prvič videla. Sosedje so stanovali v stari, meščanski vili na robu parka. Meni se je zdela prav pravljična, s stolpičem in zeleno vrtno uto, z mostičkom, ki je vodil prek vrta tam, kjer je nekoč tekel potok, a so ga zasuli. Nadaljujte z branjem »

DISONANSE

Vračam se v pred čas vseh rojstev,

v tista razdobja, ko še ni bilo let,

v čas, ko je v vseh nas isti Bog oče

ustvarjal osnove za naš skelet.

* Nadaljujte z branjem »

Ena od Drsalke (21)

Občutki

Brezbesedni občutek, ko se v mislih objameva.
Vidim in začutim te ob sebi.
Lahko te gledam v oči in občudujem tvoj obraz.
Občutim toploto tvojega telesa, utrip srca, tvoj dih in roke objete okrog mojega pasu.

Brezbesedno a čudeče zemeljsko počutje …

Takole objeta …
Jaz in ti globoko nekje v mislih.

Ena od Drsalke (20)

Molitev

Pred kratkim me je nekdo prosil naj napišem nekaj o molitvi…

Najprej naj povem, da jaz naravnost ne prenesem takih debat, kjer mi sogovornik našteva samo citate iz Korana, pa hadise in kaj je rekel ta slavni in priznani učenjak, pa kaj je rekel oni učenjak…

Zato jaz ne mislim sedaj tukaj linkat vseh pravil okoli molitve…

Rada imam namreč ljudi, ki znajo poleg tega naštevanja,zakaj je nekaj tako kot je, tudi pristaviti še malce svoje pameti in mi povedati kako oni osebno nekaj vidijo ali občutijo. Nadaljujte z branjem »

Ne poskušajte drugim storiti tistega, kar nočete, da bi oni storili vam

Med ljudmi v številnih deželah že od nekdaj krožijo različice tako imenovanega “zlatega pravila”. Gornji naslov je ena od različic in se nanaša na škodljiva dejanja.

Samo svetnik bi lahko šel skozi življenje, ne da bi komu kdajkoli storil kaj žalega. Toda le zločinec brez pomisleka škoduje ljudem. Ne glede na občutke “krivde”, “sramu” ali “slabe vesti”, ki so vsak zase lahko pristni in dokaj hudi, pa je res tudi to, da lahko škoda, ki smo jo prizadejali drugemu udari nazaj po nas samih.

Vseh škodljivih dejanj se ne da popraviti: nekomu lahko storimo nekaj, ob čemer ne moremo kar zamahniti z roko in tega pozabiti. Nadaljujte z branjem »

Ena od Drsalke (19)

Strah

Strah nas je ljubiti,
ker je mogoče izgubiti.

Strah nas je živeti,
ker je mogoče umreti.

Strah nas je biti dober,
ker je mogoče trpeti.

Strah je neznanka.

Strah je le izkušnja,
ki nam manjka !

Radi tavamo po razsvetljeni poti,
ker v temi ne vidimo. Nadaljujte z branjem »

Ena od Drsalke (18)

Zakaj zamenjujemo partnerje?

Ne zato, ker bi bil drugi boljši, lepši, mlajši ali pametnejši. Ampak zato, ker smo proti prvem partnerju naredili toliko grdega, da smo ga enostavno morali zamenjati z drugim. Z vsakim človekom, s katerim smo na novo, nam je lepo, ker proti njemu še nismo uspeli narediti nič grdega. Torej zamenjamo starega partnerja za “novega” partnerja. S tem novim smo toliko časa, dokler se nam ne bo zaustavilo spet pri grdih dejanjih. Nadaljujte z branjem »

Nekega večera sem na podzemeljski železnici spoznala svojega bodočega moža

No, nisem ga spoznala, to je samo naslov. Mogoče bom spremenila naslov. Mogoče bom izbrisala ta post. Bil je konec avgusta ali začetek septembra uff, problem je vedno, katerega leta… hm leta 1990 ne, temveč leto kasneje. Torej leta 1991. Vozila sem se z Andrejo, edino Slovenko, ki sem jo spoznala v svojih petnajstih letih ali koliko, ki sem jih pustila na Dunaju. Andreja se je pogovarjala s supervizorjem, ki je bil z njo. Tegale tipa sem videla prej v Centru. Ko sem ga zagledala, sem pomislila: ta izgleda retardiran. In še: brado ima… bljak. Ko pa zdaj pomislim za nazaj, vem, na koga me je spominjal. Na mojo veliko ljubezen iz gimnazije. Ista postava, ista barva oči…

Nadaljujte z branjem »

NISEM TELEFON

Nekaj bi razpucala. Nisem jezna in prav nič mi ne fali. Ampak čutim potrebo povedat naglas in pač bom. Saj me veste, heh. Torej. Gremo skozi primer ali dva.
Imena bodo seveda izmišljena.

Lojzek je iskal eno reč. Ajde, naj bo ta reč metla (se mi zdi super simbol tukaj, hehe, ko že prepucavam). In se je obrnil tudi name. Če vem kje se dobi tako pa tako metlo in če poznam koga, ki jo lahko zrihta. Ker jaz take metle nimam, sem brskala po spominu med ljudmi. Pa sem se spomnila na Pepčka. In predlagala Lojzku, naj ga pokliče in vidi, če bo šlo. Nadaljujte z branjem »

NOVA ROŽA

Nova roža
misli plete
ovoj sestavlja

v hitrem, tihem bitju
srca.


Starodavni

Uspelo vam je !

Uspelo vam je odpreti še eno srce,
ki bije sedaj za vse vaše želje.

Bije za sobivanje,
bije za sožitje.

Starodavni pustili ste nam vse
a redko kdo to uvidi skozi svoje srce.

Premaknili ste me in mi odprli srce,
ki sedaj skozi mene izpolnjuje vse vaše želje.

Prelepe želje o sožitju za vse.