dajana & co.

Kot ste morda nekateri opazili, me predvčerajšnjim ni bilo on-line. No, jaz nisem izginila, izginil je samo moj blog. Pozabili smo plačati račun za najem strežnika, kjer je vivastar. To je takoj opazil seveda had. Predlagal mi je, da me sponzorira domenca. Seveda ga nisem vzela resno, ker… tisti, ki poznate najin odnos veste, da se ne ljubiva preveč. Na vse skupaj sem pozabila, ko dobim mejl od domence, da me sponzorirajo. In potem sem si še zaželela spremeniti naslov bloga, domeno. Od zdaj naprej bom www.dajana.si. Juhej!!!!!

Najprej hvala had-u, ker je kljub vsemu opazil, da me ni (no, saj bi jaz tudi opazila, če bi had izginil) in mi pomagal pri domenci za sponzorstvo!

Blog pišem od 1.maja 2006. Začela sem na Delu. Prvo polovico mojega bloga sem izbrisala. Tu je druga polovica. Od 3.maja 2006 naprej sem imela svoj duplikat na eDnevniku. Moj vzporedni blog na eDnevniku je zelo pomemben zame. Dvakrat se mi je že zgodilo, da mi je strežnik na vivastar crknil in sem pač imela še tam blog. Na eDiju pa so Super punce, ki zelo redko pridejo k meni, zato moram pač grem jaz k njim. Tam je taka fejst klapa. še posebej od kar sem končno prepričala mojo najljubšo komentatorko Ano, da tam odpre blog. Tu je Anin blog: odsrcadorca.

Janalumnus je na eDiju začela z zelo zanimivo akcijo prostih spisov ob sobotah (zdaj ga nadaljuje Sandra). Gre za igro, kjer določi en bloger naslov prostega spisa in potem tisti, ki hočejo sodelovati, enostavno napišejo prosti spis in ga shranijo ob določeni uri. Ta je za to soboto 26.1.2008 ob 20.00 (v nadzorni plošči se da naštimat čas in shraniti). Edini pogoj je ta, da si na eDiju. Zelo simpatična akcija za druženje, urjenje peresa in za zabavo.

17.januarja letos je minilo eno leto bloga vivastarja. In to je zadnji post, s katerim sem se poslovila preberite zadnji post, s katerim sem se poslovila od Blogosa. Odlomek (napisano 15.1.2007):

Moje mnenje: ravno zaradi tega, ker obstaja toliko ponudnikov, je slovenska blogerska scena razdeljena in sovražna drug drugemu. To, da bi jaz rada vse na kupu, nima zveze z uniformiranostjo. Tisti, ki piše blog, ga bo čisto enako pisal na Siolu, na eDnevniku, na Delu ali na Večeru, na bloggerju ali na svojem strežniku. Ravno zato, ker so ponudniki med sabo razdeljeni, so med sabo skregani, saj so drug drugemu konkurenca. Med sabo si ne pomagajo, temveč se sovražijo in si podtikajo. Če se komu zgodi kaj slabega, se veselijo – kot da bo njemu bolje, če gre drugemu slabše!!!!!! In potem pride do izraza “lepa” slovenska lastnost – foušija in ljubosumje do tistega, ki je kakorkoli drugačen ali štrli iz povprečja. Je – ali premlad ali prestar, preveč inteligenten ali premalo, napačne spolne usmerjenosti, napačne nacionalnosti. Preveč “visi” za računalnikom. Preveč resno vzame vse skupaj.

In kaj bi rada? Veliko Slovenijo. Veliko otrok. Slovenijo, ki ima rada otroke in skrbi za njihovo prihodnost. Bogato Slovenijo. Pametno Slovenijo. Ljudi, ki imajo etiko in moralo. Ljudi, ki spoštujejo drug drugega. Ljudi, ki spoštujejo svojega predsednika in svojega bivšega predsenika. Ljudi, ki se ne razburjajo, če ima človek poleg njih drugačno mnenje od njega. Moje pisanje dobro dopolnjuje ta post od Blitza.

haha, prvi post na linku v odlomku je napisala Vlatka. Hvala Vlatka. Evo, vsega skupaj je eno leto in se zdi, kot da je bilo prejšnji mesec. Na Blogosu takrat svojega bloga nisem izbrisala, in sem ga potem spet aktivirala 22.avgusta lani, ko sem bila tam do 3.oktobra, ko je nastal post Spet doma.

To bi bila v kratkem moja zgodovina bloganja.

Kaj naj ob vsem tem rečem? Za blog gre ogromno energije (želim si, da bi lahko od tega živela, tako kot recimo giganti blogosfere). Od bloga postaneš odvisen. Ne toliko od svojega pisanja, temveč od tega, d pričakuješ reakcijo od tistih, ki te berejo in napišejo pri tebi komentir. Vsi, ki te berejo seveda ne napišejo komentarja. Zakaj postaneš odvisen? Ker neprestano čakaš na odgovor, na reakcijo drugega, na to, kaj bo drugi bloger spet objavil. Potem pri njem pustiš komentar in čakaš, kaj ti bo odgovoril ali kaj bo kdo drug pri njem na tvoj komentar odgovoril. Nekaj podobnega, kot pravi Radirka: Diagnoza potrjena – Radirka odvisna

In zakaj vem, da je bila to začasna odvisnost. Danes po tistem, ko sem se odklopila iz sobe sem imela vročico. Vsaj desetkrat sem vseeno šla pogledati na e-dnevnik, če se je kaj usodnega zgodilo. Že nekaj dni razmišjam, kje hudiča je Brjav? Vendar računam, da sem dovolj močna, da odpravim navado, ki mi škodi. Res je, da trenutno mislim, da mi ni potrebno čisto abstinirati ampak moram določiti dozo “globanja” in je. In računam, da mi boste e-prijatelji pri tem pomagalli in to samo s tem, da ne boste od mene pričakovali hitrejših odzivov.

In tako sem tudi naredila. Zjutraj že na delovnem mestu še tri zadnje “dime” no komentarje in odjava iz sobe. Do sedaj sem bila avtomatsko prijavljena, kar je seveda pomenila, da sem v vsakem trenutku lako potegnila kak “dim”.

A je treba še kaj povedat za konec? Blog on!