Archive for the 'Družba' Category
Vesna Milek je druga, ki se v Oni obrega ob »pravičnost« na blogih (Sabina Obolnar, urednica, pa v prejšnji številki – ta post je bil objavljen 15.8.07). Vesna Milek pravi (v kolumni O pravičnosti):
»Pri nas, z redkimi izjemami, najdeš predvsem primitivno svinjanje. Ne razumem. Kot da je že v našem nacionalnem značaju, da hočemo grdo. Kot da hočemo izbrskati grdo. V imenu lepega, v imenu resnice, pravice in kar je še takšnih lepih parol.« Vesna Milek pravi, da Požar sploh ni bil tako strašen, kot so blogerji. Zapisal je samo tisto (strašno?), kar je že v nas. Se strinjam. Mi, ki smo vse to preživeli in ostali in obstali na svojem strežniku, smo zdaj močnejši, saj nas ne more nič sesuti, še najmanj pa tisti, ki ne znajo napisati več kot deset različnih besed. Vse to, o čemer govori Vesna Milek, mi je tako znano…
Pa pojdimo dvajset let nazaj, ko je bil še socializem. Kako smo se pogovarjali takrat? No ja, takrat je bila slovenska pomlad, štiri leta pred osamosvojitvijo. Treba je iti trideset let nazaj, v sedemdeseta. Kako so komunicirali takrat? Vsi smo morali razmišljati enako. Tisti, ki je govoril ali pisal čez oblast, je imel probleme. Velike. Bila je ena stranka, ena partija. Ki je delala v imenu delavskega razreda, no ja, v imenu oblasti. Govorili so eno, delali drugo. Imeli so popolnoma vso oblast. Zdaj, ko se približujejo volitve, se spomnim, kako smo »volili« predsednika predsedstva republike Slovenije. Bil je samo en kandidat, že vnaprej se je vedelo kdo bo in že vnaprej se je vedelo, da ga bo delavski narod podprl. Kako smo imeli oprane možgane, sem opazila šele na fakulteti, kjer so me učili o samoupravljanju, pa o ostalih sestavljenkah socializma, ki enostavno niso funkcionirale. Kako smo imeli oprane, oz. kako jih imamo še sedaj, opažam šele ko vidim, koliko nostalgije je za temi časi. Ljudje ne razumejo, kaj je bilo pravzaprav narobe in pravijo, da je bilo v socializmu bolje.
read comments (7)Pri nas vlada diktatura malomeščanstva
Author: Dajana
Prej je bila dikatura proletariata, zdaj pa je diktatura malomeščanstva (o razliki med socializmom in kapitalizmom sem pisala tu). To so ljudje, ki so na oblasti, ki so povprečni in ne pustijo bolj inteligentnim na njihova mesta. To so ljudje v medijih, ki forsirajo najbolj debilne novice in nas spreminjajo v robote. To so ljudje v kulturi, ki so med sabo skregani in ne pustijo ustvarjalnim ljudem ustvarjati, temveč njihovim prijateljem. To so ljudje, ki so se ustoličili na svojih položajih in se zdi, kot da so zlepljeni z njimi in sploh ne morejo pomisliti, da bi bilo lahko kako drugače. To so tisti, ki take ljudje sprejemajo kot nekaj danega in si sploh upajo pomisliti, da bi lahko bil nekdo drug na njihovem položaju. Ja, spremeniti bi morali vzorec razmišljanja. To pa je težko. Ljudje na položajih so… na njih do smrti. V Avstriji je tako, da ko prideš nekam v službo, ti izračunajo, katerega dne boš šel v penzijo. Tudi pri nas postaja tako. Pri nas se zakoni o medijih ne upoštevajo, saj lahko užalimo tiste, ki so za popolno svobodo in objavljajo lahko vsako vulgarnost, saj je to vendar cena svobode. Problem je v tem, da ljudje ne razumejo, kaj pomeni pojem svoboda. To ne pomeni objavljati povsod in vse, zato, ker smo morali biti 50 let tiho. Da ne govorimo o tem, da se je pri nas razpasla dikatura kmetavzarstva, ki dovoljuje nesramno obnašanje. Politikov do volilcev, tistih v parlamentu in kar je še svetih krav. Pisarjev blogov – tako pomembnih – oh. Pazite, da vas ne izberejo za hišnega blogerja… Boste morali napisati en tekst na teden.
O intelektualcih
Author: Dajana
Vsake toliko časa dvignem roke nad mamico Slovenijo. Pa ne zaradi navadnih ljudi, ki jih imam strašno rada in so mi simpatični in porivajo svojo domovino naprej. Zaradi intelektualcev, ki naj bi bili cvet naroda.
Kdo je intelektualec? Tisti, ki je naredil nek faks. Diplomirala sem leta 1990 na fakulteti, ki nima posebnega renomeja. Moj zagovor diplome je bil sploh fiasko. Zaradi popolnega black-outa nisem mogla na zagovoru niti ust odpreti in sem na vprašanja komisije odgovarjala kot nek robot ali nek retardiran osebek (iz novoreka po blogih). Dali so mi pozitivno oceno, zato ker je bila diploma napisana dobro. Predvsem zaradi literature. To sem imela slovenščini, angleščini, francoščini, nemščini in srbščini – hrvaščini. Spominjam se odklonilnega odnosa kolegov študentov do literature v srbsko – hrvaškem jeziku – ah, kaj bom zdaj moral pa to brat…?
Ne, resno… danes ima vsakdo enake možnosti. Potrebno je samo znati svetovni jezik – angleščino in znati uporabljati računalnik. Kdo se ima za intelektualca? Tisti, ki je končal visoko šolo? Moram povedati, da se nisem po koncu visoke šole nič kaj bolj intelektualno počutila. Read the rest of this entry »
O seksu pri Slovencih
Author: Dajana
Pred dnevi med udari novica, da slovenska viagra že kaže svojo moč (na naslovnici brezplačnika Žurnal24).
Torej ljudje… kdaj boste razumeli, da človek ni samo telo in da ljubezen ni enako seks? In da nobena viagra niti vitarsin ne bo mogel pomagati pri seksu. Kdaj bo človek dojel, da … ne gre za tablete? Da s tem, ko kupujemo te tablete, podpiramo nenasitno farmacevtsko industrijo?
Ok, vzemimo enega človeka, recimo mu Janez, ki je star na primer od petdeset let do šestdeset let in živi skupaj z Marijo v povprečnem slovenskem zakonu, če mu lahko tako rečemo. Njuna otroka sta že odrasla in ne živita več z njima, čeprav sta Janez in Marija desetletja zidala hišo z nadstropjem za otroka… Ampak… stari in mladi ne gredo skupaj in… tastara dva živita tako kot živita. In to je… vsak dan gresta pač nekam v službo, prideta okoli štirih – petih domov. Pred hišo je vrt, kamor pohiti Marija, ko skuha kosilo in pospravi posodo, potem, ko zrihta vrt, pa se preseli pred televizijo in na kavču zakinka. Janez že spi ali pa še nadaljuje z gledanjem. Če Marije ni zraven, prešalta Janez na kakšen “svinjski” film in masturbira. Z Marijo že dolgo dolgo ne seksata več.
Pazite, da ne izgledate sumljivo, zmedeno in dezorientirano
Author: Dajana
Lahko se spravi na vas šest policajev. Tukaj: Po poročanju posameznih medijev naj bi se jim mladenič zdel sumljiv, spet drugi pa so navajali, da naj bi 22-letnik deloval zmedeno in dezorientirano.
Upam, da ne bodo spustili – packa!
Author: Ana od srca
Ne maram radia. Včasih gledam in poslušam novice na TV, največkrat novice preberem.
Kdaj se mi je zameril radio?
Že zdavnaj.
Ko sem slišala, kako je bilo vse povedano z enakim glasom: Umrl je ta in ta. Nobelovo nagrado je dobil … Izbruhnila je vojna v … Zmagali smo na svetovnem prvenstvu … Vse z enakim glasom.
Oja, verjamem, da je na nek način to objektivno poročanje, toda … ni vse objektivno poročanje …
“Pxxxa” je lepa slovenska beseda
Author: Dajana
Saj ne, da ne bi že pred tremi leti ugotavljala to, kdar zdaj že vsak vrabec čivka, da je vseprisoten instant seks, ki se je iz interneta preselil na televizijo, v časopise, v naše poštne nabiralnike, v oglase v časopisih, ljudem telesnost zagnusil. Ali, kot pravi Crnkovič:
Obstaja primitiven tednik, ki je pred časom izšel z naslednjo naslovnico: glavna napoved čez fotografijo zaigranega koitusa in opazovalca, ki po razgaljenih telesih poliva pijačo, se je glasila “Šprical po joških” (naslov članka se sicer glasi “Sudanski šerif zalival pičke”); nad naslovom revije sta fotografiji ženske in moškega z naslovčkoma “Lufta si jo” in ”Lufta si ga” (in s puščicama, ki kažeta v mednožji); zraven scene s špricanjem je foto dekleta, ki jo moški nosi na ramenih, z napovednikom “Češplja pojahala žrebce”.
Zakaj je Kmetija najbolj gledana oddaja?
Author: Dajana
Ne zaradi seksa. To je samo reklama za to oddajo. Pornozvezdnica pa to… Citiram Maksa Modica (to piše na naslovnici današnjega brezplačnika Žurnala 24, njihova spletna stran pa je tu): “Tisti, ki pravi, da Kmetije ne gleda, laže. Vsi jo gledamo, ker smo voajerji po naravi.”
No, to ni res. Jaz televizije sploh ne gledam, še posebej pa ne bi nikoli zapravljala čas za karkoli neumnega, kar prihaja iz te škatle. In tudi prav gotovo ne gledata Kmetije zaradi seksa moja mama in moja najstarejša, ki jo stalno gledata. Tudi devetletne punčke, ki so se zadnjič pogovarjale v parku o tem, je ne gledajo zaradi seksa. No, jasno, da jih nekaj gleda zaradi tega… nekaj… morda tudi polovica, morda tudi več. A ne zaradi seksa. Navsezadnje lahko vsakdo, ki ima doma internet dobi slike spolnega akta kjerkoli. Samo napisati mora v google sex.
Rodila sem se v socializmu. No, imel je človeški obraz, a vseeno. Obstajajo seveda še hujše socialistične variante kot je bila naša – nekdanje države Vzhodnega bloka recimo, Albanija, Kuba, Severna Koreja, Kitajska… Nekatere države so še vedno v tem filmu… Tisti, ki smo živeli v socilističnem sistemu, smo živeli v najslabšem možnem sistemu.
Zakaj? Ker ima socializem v svojem bistvu prevaro. Iluzijo. Ker govori o enem, dela pa drugo. Ker neprestano govori o neki enakosti delavcev, o neki srečni prihodnosti, o tem, kako dela dobro za delavce… Delavci pa so vse manj enaki in srečna prihodnost – ta je na televiziji, v resnici pa je ni.
In zdaj… trideset let bo naslednje leto, odkar je umrl Tito, Slovenija ima že osemnajst let svojo državo, prej smo bili daleč od Evrope, zdaj smo v Evropi in… Še vedno je vse isto. Zakaj? Miselnost je popolnoma enaka, ljudje razmišljajo enako kot prej. Zakaj razmišljajo podobno ali enako kot prej? Ker so šli skozi pranje možganov, ki se mu pravi šola, ker sprejemajo to, kar naj bi bili in naj bi delali, tako kot zahteva okolica, drugi ljudje. Tisti, ki smo hodili v socialistične šole, smo izgubili spomin, ki ga moramo pridobiti nazaj. Oblast (in s tem šola) nam je zamolčala ali prikrila ogromno podatkov. Oblast je lagala ali pa molčala. Programirani smo bili. No, saj smo seveda programirani še zdaj, navsezadnje mora vsaka oblast pridno programirati svoje državljane, da ostane na oblasti. A zdaj nimamo cenzure in lahko pridemo do podatkov, ki jih je oblast prej skrivala. In vse to imamo vkodirano v nas. Moramo se reprogramirati. Najti podatke, ki jih je oblast skrivala pred nami, da bi lahko ostala na oblasti. Ogromno ljudi je še, ki še vedno verjamejo, da je bil socialistični sistem human in dober.
Madonna go home
Author: Dajana
Gregor Tomc je v eni od prejšnjih Sobotnih prilog Dela jamral, da je Slovenija tako majhen prostor, da niti slavna Madonna ne more tukaj zbrati dovolj ljudi za koncert. Ali nekaj podobnega pač. Jaz Madonne ne prenašam. Nisem je prenašala leta 1982 in ne prenašam je danes, leta 2009. Ne bi šla na njen koncert, pa če bi karto dobila zastonj in bi me madamme M. sama prosila, naj naredim intervju za Time z njo. Kdo pa sploh je ta Madonna?
Izhajam iz generacije, ki jo je v srednji šoli zadel punk. Bila sem na vsakem pankovskem koncertu v osemdesetih letih in o tem pisala v dnevnik. Bila sem tudi na vsaki gledališki predstavi od MGL-ja, na kakšnih po večkrat in na vseh ostalih svinjskih procesijah v tistem času. Leta 1981 in 1982 (no, ne vem točno kdaj, enkrat takrat pač…) sem špikirala na Radiu Študent. Tam je bil tudi Jonas, ki je potem šel na televizijo in postal the one and only slovenian celebrity. Radio Študent je bil takrat najbolj kulski radio v Evropi! Ne, v Jugoslaviji, ampak v Evropi. Takrat je bila Evropa od nas oddaljena kot Sonce od Zemlje. Zdaj pa… Pa, saj takrat je bila še Jugoslavija… Saj vem, da se večina ljudi, ki to zdaj bere, Jugoslavije sramuje in bi jo najraje izbrisala iz kolektivnega spomina, če bi šlo. A Jugoslavija je bila kul! Imeli smo desetkrat več prebivalcev kot zdaj, imeli smo veliko državo, velikansko morje, ogromno prečudovitih ljudi, ki so potem, ko je država razpadla, kar nekam izginili…
Jutri Muslimani praznujejo Bajram
Author: Kayelina
Bajram je zaključek tridesetdnevnega posta Ramazana in je muslimanski največji praznik.
Ampak vsi Muslimani se ne postijo. Pravzaprav jim vera narekuje, da je greh postiti Ramazan, če za to niso sposobni. Bolni ljudje vsekakor ne smejo, prav tako ne starejši ljudje, če se ne počutijo dobro. Tisti, ki hodijo v službe, pa prav tako ne ter otroci. Read the rest of this entry »
Človeku ni vseeno
Author: Ana od srca
Ni mi vseeno niti zase niti za druge.
Se pa zgodi, da si včasih želim za koga kakšno intenzivno šolo, da bi razumel, kaj počne, da bi vedel, kam (lahko) vodi to, kar počne. A da bi ne bilo prej vmes že kaj strašnega, nepopravljivega …
Za vsakega nekaj! (2)
Author: Ana od srca
Imam še en pisan kupček vsega mogočega … za vsakega kaj. Morda je bil kupček 1 bolj stvaren, ta pa je malo drugačen. Se pa marsikaj prepleta in tudi tukaj se lahko znajde na enem kupčku nekaj, kar bi pričakovali na drugem – ali obratno …
1. Za tiste, ki se radi skrivajo ali si zatiskajo oči:
Za vsakega nekaj! (1)
Author: Ana od srca
Tako, da ne bo problem, jaz bi rada vsem ustregla! Pa naj vzame vsak samo s tistega kupčka, ki mu kaj pomeni, ki mu bo v veselje! Me prav zanima, koliko ljudi kaj najde zase!
1. Za tiste, ki so po srcu ali po letih otroci:
Ptice lutalice, zdomci in brezdomci
Author: Kayelina
… imajo marsikaj skupnega.
Dva dni nazaj sem pisala o tem, kako živijo pri nas južnjaki, pravzaprav bolj o moških. A ne glede na to, da tukaj po Sloveniji uživajo, medtem ko so člani družine doli na jugu, še vedno skrbijo zanje. Ti moški, ki živijo v samskih domovih, niso takšni ubožci, kot bi kdo ocenil na prvi pogled. Dole na jugu imajo svoj dom, v katerega vložijo več eurov, kot bi pomislili. Imajo vile, ogromne hiše, s tremi, štirimi nadstropji in lepim parkom okoli hiše. Večina njih! Read the rest of this entry »