Archive for the 'O verovanju' Category
Mengore 5 – in dobro ime
Author: Ana od srca
Na vrhu je cerkev, ki je v zgodovini igrala pomembno vlogo. Zadnjič, v avgustu, ko smo bili gor, je bila zaprta. To nedeljo pa je bil romarski shod, vrh Mengor je oživel. Maša ob 11h je bila na prostem, kar je otrokom zelo všeč. Meni pa tudi, zelo!
read comments (2)Krivica in odpuščanje
Author: Ana od srca
“Dajanina” Opravljiva soseda me je spomnila na tale moj prispevek:
Zelo se me je dotaknila zgodba, ki mi jo je napisala (v komentarju tukaj) Svetloba.
“Zdaj raztresi perje iz blazine po hribu,” reče učitelj. Fant res to stori.
“To ni bilo težko, ” reče fant.
“Zdaj pa perje poberi nazaj v blazino”, reče učitelj.
“Tega pa ne morem.”
“Vidiš, tako kot je nemogoče pobrati vse perje v blazino, je nemogoče popraviti, izbrisati lažne govorice, ki si jih širil o meni, ne da bi vedel, kaj je res.”
Tiha molitev
Author: Dajana
V svojem srcu sprejemam svoje popolno Bivanje.
Sprejemam, da je veselje, ki sem ga želel, že v mojem življenju.
Sprejemam, da je ljubezen, za katero sem prosil, že v meni.
Sprejemam, da je mir, katerega sem želel, že moja realnost.
Sprejemam, da obilje, ki sem ga iskal, že izpolnjuje moje življenje.
Čudež
Author: Ana od srca
Čudež!
Po moje je to beseda, ki na vsakega od nas učinkuje na nek poseben način. Morda kdo začuti predvsem dvome, morda se komu zdi čista neumnost to, kar beseda čudež pomeni. Smo pa tudi ljudje, ki v čudeže verjamemo.
Jaz vidim različne čudeže.
Eni so tisti vsakdanji, ki se dogajajo pogosto in pravzaprav čisto pašejo v meje naravnih zakonov. So razložljivi, čeprav neverjetni.
Tako jaz doživljam spočetje otroka, ki je zame vedno znova čudežno, čeprav je čisto naravno in ne presega naravnih zakonov. Vsaj ponavadi ne.
Prav tako doživljam rast v vrtu, posebno klitje novih rastlin iz semen, iz gomoljev, tako doživljam cvetenje in potem rast plodov. Opazujem to dogajanje v velikem spoštovanju in veselju.
Ali pa prelepe sončne zahode, ki do neskončnosti ganejo!
Danes pa želim pisati o nekih drugih čudežih. Verjamem tudi v te.
Read the rest of this entry »
Mengore 3 – in Marko Rupnik
Author: Ana od srca
Prav tako se dotakne s svojimi likovnimi deli.
Mengore 2 – romarska cerkev in še kaj
Author: Ana od srca
Skupaj praznujmo 29. avgust
Author: Kayelina
Ne pozabimo dan 29. avgust, dan ko je bil pred 51. leti rojen Michael Jackson!
Kdo ga bo proglasil za svetnika, če ne mi?
Zavetnik otrok, bolj resničen kot je Sv. Nikolaj.
Zakaj smo tu?
Author: Dajana
Abraham: Why are we here?
To je dobra ideja. A greste lahko toliko nazaj? To je dobra ideja. Veliko fizičnih prijateljev ne more iti toliko daleč nazaj.
Abraham, gotovo se šališ. Mi smo izvorna energija, čista pozitivna energija in izpostavili smo se… zakaj?
Nadaljujte z branjem →
Kako smo lahko prezrli signal?
Author: Dajana
Danes nekaj o tem, kdo v resnici smo. Navdih za to mi je bilo to predavanje od Abrahama.
Vse, kar v resnici hočete je tu (stvarstvo ve, kaj hočete), popolnoma kompletirano in čaka na vas. Kaj morate storiti? Čustveno se morate prilagoditi vaši želji. Vir energije, ki je del vas, vas kliče kot angel s harfo. Odvisno, kje na emocionalni lestvici ste...
Greh
Author: Ana od srca
Da ne bo nesporazumov: Nisem tista, ki bi lahko določala definicijo greha, želim pa napisati nekaj misli, da pojasnim svoj pogled o tem, saj je bil del nekega mojega komentarja drugače razumljen, kot sem želela.
Šlo je za prispevek o “smrtnih” grehih, jaz pa sem napisala, da ni pravilno zapisano, da izraz poimenovanja ni pravi.
Pa poglejmo!
Kaj je greh? Moja razlaga: je stanje, ko je človek naredil nekaj proti svoji vesti. Lahko gre za minimalen prestopek, morda povsem nehote, lahko gre za čisto drugo skrajnost … in za milijon različic vmes.
Če posplošimo, je na eni skrajni strani mali greh, na drugi pa veliki (ki mu rečemo tudi smrtni, to pomeni, da je človekova duša tako umazana, da je v nevarnosti, posebno če umre … tedaj naj bi zanjo ne bilo nebes. Smrtni grehi so veliki grehi! Tisti, s katerimi ne moreš v nebesa, če se ne skesaš in popraviš, kar se popraviti da. Grehe izbriše resnično kesanje, odpuščanje pride od Boga, duhovniki so lahko krasni pomočniki.)
In zdaj se pomudim še pri grehih, ki jih je Wikipedija poimenovala “smrtni” …
Našteti so: napuh, lakomnost, nečistost, nevoščljivost, požrešnost, jeza, lenoba. (No, namesto nečistost piše pohota … in morda je še kakšna beseda drugačna od običajne.)
Jaz pa pravim, da so tile grehi (teh sedem vsem znanih grehov) lahko smrtni ali veliki – ali pa mali! Lahko so majhni (mali) ali veliki! Ker si teh grehov, lestvice grehov ni izmislila Wikipedija, mislim, da naj bi sprejela že ustaljeno poimenovanje – in to je: glavni grehi! V tej skupini so zajeti praktično vsi grehi, zato glavni (včasih so rekli “poglavitni”) lahko bi rekli “najpogostejši” … in ne smrtni … (Smrten oz. velik … je velik glede na velikost greha in ni velik greh že misel, kako ima sosed dober avto, joj, ko bi ga imel še jaz! Ta nevoščljivost ali zavist menda ja ni velik greh! Po Wikipediji pa je!)
Tako je vsak od teh zgoraj naštetih grehov lahko majhen ali velik. Če si recimo nevoščljiv prav malo, je majhen greh!
Če si zelo nevoščljiv, da te kar razjeda in morda potem še obrekuješ zraven … je to velik greh …
Pohota – mi smo se učili o “nečistost” – to je spolnost, ki ni dobra – recimo neporočen (o tem lahko razpravljamo, so različna mnenja, različne okoliščine, vsak primer je lahko zelo drugačen od drugega, tukaj gledam zdaj s stališča Cerkve, za pojasnilo), z več partnerji oz. menjava partnerjev …
Odgovorna spolnost, ki vključuje vso odgovornost … in je torej zvesta … ni “nečistost” …
Izraz “pohota” po mojem občutku označi velike spolne želje – in to še ni greh! Če ima človek meje in se jih drži, potem nima greha. In če mu kaj malega spodleti, je majhen greh.
Gre pa za to, da je katerikoli greh velik, če je velik zaradi škode, ki jo naredi, če je bil svobodno narejen, če vem in spoznam, da je to narobe … Če ni vsega tega, je greh manjši … Toda relativno manjši ali večji …
Če vojak nekoga ustreli, ker se brani ali ker bi sicer drugi njega ali ker mora, so ga prisilili … vse to so različno veliki grehi …
Če ljudožerec poje človeka, najbrž ne ve, kaj je naredil … Hm? …
Če hodi punca s poročenim moškim, ki ji laže, da je svoboden, je njegov greh velik, njen majhen (če pri njej sploh je …)
Če ženska splavi, pa ima dobre pogoje bivanja in preživetja in je zdrava …, je njen greh večji od greha tiste, ki jo recimo mož vsak dan pretepa, ji grozi … Večji tudi od greha mlade punce, ki jo okolica (recimo domači) sili v splav. V tem primeru je krivda pravzaprav lahko na drugem, ne na njej. Mojo prijateljico (še mladoletno) recimo sta mama in tašča peljali v porodnišnico na nek “boljši” pregled – naredili so ji pa splav. Prijateljico je zelo obremenilo, toda čigav je tale greh?
Prijateljičin ni, gotovo ne. Vsaj velik ne. Ni imela spoznanja, kam jo peljejo, ni bila svobodna, ni se upala upreti in je zaupala. Uboj malega človeka je velika stvar, toda dve točki jasno govorita o tem, da ni kriva.
Vprašanje krivde je potem bolj na mami in tašči … Pa tudi za njiju se gotovo najdejo olajševalne okoliščine – morda sta bili tako plahi zaradi javnega mnenja? Ne vem … Vendar je njun greh gotovo večji od greha mladega dekleta.
Lahko se vprašamo, ali je zdravnik, ki dela splave, kriv. Ali mora delati splave?
Ali je kriv, če umre bolnik, ki naj ne bi umrl. Ki je umrl zaradi zdravniške napake. Ali ima zdravnik greh – ali je napaka isto kot greh …
Poglejmo še enkrat:
Velik greh
- povzroči veliko škodo
- človek se zaveda, kaj dela
- je svoboden
In v luči tega lahko pogledamo vsako dejanje … In sprejmemo spoznanja.
Jaz ne morem soditi, kaj je greh (včasih niti tega ne, saj ne poznam drugega v globine), in kolikšen je kateri greh. Lahko vem, da je nekaj objektivno gledano greh (umor, varanje sozakonca ali partnerja, prenažiranje, kraja, laž, obrekovanje …), toda ne morem z gotovostjo trditi o grehih drugih. Včasih celo lastnih ne vidim prav dobro.
Prav je, da stremimo k vedno čisti vesti! In prav je, da svojih spoznanj, svoje vesti nimamo za večno pamet, za pravilno in trdno kot kamen … Prav je, da vedno znova raziskujemo svojo notranjost in primerjamo nova in nova spoznanja s tem, kako delamo. Verjamem, da kakšen človek odraste v prepičanju, da je prav otroke kdaj natepsti. Toda če bo raziskoval svoje srce, bo mogoče ugotovil, da to ni v redu.
In potem se mora truditi delati po novih spoznanjih.
Prepričana sem, da če bi šli v svoje globine, bi imeli ljudje večina vrednot enakih …
Pred svojim Bogom sem sama s svojo grešnostjo. In ne z grehi drugih.
Moje razmišljanje je gotovo krščansko obarvano, drugih ver s tega stališča ne poznam toliko, da bi o tem govorila. Vendar – ali je to narobe? Sprejemam toliko in tako, kot lahko v sebi predelam …
In nisem s tistega vica:
Gre k spovedi žena.
Potem gre k spovedi mož in začne naštevati grehe …
Pa ga duhovnik prekine: Ti ni treba nič povedati, je že vse žena povedala!
Kako je lahko Bog to dopustil
Author: Ana od srca
Od česa sem bila najbolj zadeta?
Author: Dajana
Had sprašuje na svojem blogu o tem.
V tem življenju sem bila kar nekajkrat zadeta. Predvsem v neskončnih pijankah v gimnaziji in v moji zadnji totalki, ki se je zgodila leta 1988. V bistvu je bilo to leto preokretnica mojega življenja. Bila sem stara 25 let, zdelo se mi je, da se je moje življenje končalo. Potem pa sem spoznala New Age in odkrila, da je to to, kar hočem početi. In nič drugega.
Iskanje Boga
Author: Ana od srca
Spominjam se svojih prvih verskih dvomov. Mislim, da je bilo to tam nekje pri mojih 12, 13 letih.
Ugotavljala sem, kako se nekaterim dobrim ljudem godijo krivice. In to ljudem, ki so vestno hodili v cerkev, ki so molili, ki so delali dobra dela. Potiho se mi je prikradla misel, da potem tale Bog, Bog teh ljudi in navsezadnje je to tudi moj Bog, nima moči ali pa ni pravičen … ali pa ga pač ni. Pa sem počasi kukala na drugo stran, tja, kjer so bili ljudje, ki niso hodili v cerkev … in videla sem posameznike, ki so po moji oceni živeli materialno veliko bolje kot posamezniki na moji strani, imeli so vsega dovolj …
Če imamo umazana okna …
Author: Ana od srca
Nekje sem prebrala tole zgodbico: Neka ženska je vsak dan godrnjala svojemu možu, kako umazane cunje zunaj sušijo novi sosedje. Kako jim ni nerodno imeti tako zapacanih in zapranih cunj! Nekega dne je pa mož pomil okna in ko je žena spet prišla pogledat skozi okno, je pretresena vzkliknila: “Kako je to mogoče! Čiste cunje imajo!” Read the rest of this entry »
Sprejeti križ
Author: Ana od srca
Velikokrat razmišljam o trpljenju, o sprejemanju trpljenja, saj marsikaj enostavno moramo sprejeti. Ne gre drugače.
In počasi spoznavam, da se mnogih težkih stvari ne moremo rešiti, znebiti … da nam je še najlažje, če se sprijaznimo in resnično sprejmemo.
Dejstvo je tudi, da nekatere stvari, ki se jih branimo, niso nujno tako težke in hude, tako obremenilne ali ponižujoče, kot se nam zdijo, dokler jih ne spoznamo bolj od blizu. Read the rest of this entry »