Gostovanje te domene omogoča


Archive for the 'Vera' Category

Ona

Author: Dajana
11 6th, 2009

Vera je bila v kleti, kjer je igrala njena muzika… Njeno telo se je gibalo, tako, kot je zahtevala muzika. Kakšna glasba je bila Veri všeč… Taka, ki ni primitivna – populistična… ki spominja na muziko… kot da bi peli Dunajski dečki, a ne preveč osladno… Taka ritmična, kot je rock, a ne preveč groba…. Taka arabska, a ne preveč južnjaška… Taka mistična, a ne preveč dolgočasna… V tako, njeno muziko se lahko popolnoma potopi in pozabi na to, kaj se spodobi, pomembno je, da obstaja in da obstaja glasba, ki jo vodi.

Vera je bila v obdobju, ko še ni bila gotova ali so ji všeč moški ali ženske. No, imela je veliko prijateljev. In bilo je veliko ljudi, ki jih je oboževala. In nekaj ljudi je bilo, ki jih je še posebej častila… Na nekaj ljudi je bila tako nora, da se je zdelo, da bi lahko naredila za njih karkoli. Karkoli. Eden izmed teh ljudi je bila Ona…

Read the rest of this entry »



Pred odhodom

Author: Dajana
11 4th, 2009

Vera je oblačila otroka za ven. Dietrich si je oblačil svoj bel dolgi plašč, ki ga je imel že pred tremi leti, ko sta začela hoditi. Na koncu si je zavil šal okoli vratu, si dal naušnike na ušesa, se pogledal v ogledalo in rekel: “Vau, kako dobro izgledam. A je možno, da še vedno tako dobro izgledam?” Obrne glavo na levo in na desno, pogleda se z vseh strani, pogleda, če so njegove oči še vedno v barvi neba, tako kot morajo biti in… pogleda, če ima slučajno kakšno dlako v nosu, ki mora ven…  Olajšano izdihne, ko vidi, da je vse v najlepšem redu in reče: “Me, myself and I… kako lepega me je Bog naredil. In tako pametnega… No, saj Bog sem jaz sam.” Potem je pozdravil samega sebe v ogledalu in odšel ven.

Read the rest of this entry »



Joseph

Author: Dajana
11 3rd, 2009

Vera je ugledala novo žrtev. To je prišlo pri Veri na hitrico. Mimo je moral priti nekdo, se pravi moški, ki je dobro izgledal in imel vsaj malo možgan in… Ah, pomembno je bilo, da je bil lep in da jo je ignoriral… in Vera je dobila že mehka kolena, že metuljčke v trebuhu. Bilo je vseeno, če je bila v fiksni zvezi ali ne, to se ji je dogajalo, odkar je vedela zase. Predvsem je bilo pomembno, da moški ni kazal zanimanja zanjo. No, Joseph je bil še posebej “hot”, zato, ker je imel prijateljico oz. punco, oz. vsaj govorili so, da jo ima…

OK, Vera se je odločila, da ga hoče imeti. Bila je že nekaj časa brez moškega in… Joseph je bil to. To, da bo čakala, kdaj bo prišel na tečaj in ji naklonil kakšno besedo… ah ne, čakanje ni zanjo. Ene dvakrat ga je poklicala v službo, pa ni vedela, kaj naj mu reče, ko se je oglasil na telefon in je vrgla slušalko dol.

Read the rest of this entry »



11 3rd, 2009

Vera je sedela v svoji sobi nad kupom knjig. Ponavadi je sedela na tleh, rolete na oknih so bile še vedno spuščene, čeprav je bila ura že dve ali tri popoldan in je že zdavnaj prišla iz šole. V življenju so ji bile pomembne le knjige in zgodbe v njih in njeni glavi, vse ostalo ji je bilo na smrt dolgočasno. Šola? Tja je hodila, ker je bila obvezna, morala je pač. Z drugimi otroci se ni igrala, preveč otročji so bili zanjo. No, saj je bila tudi Vera še otrok, stara je bila  enajst let, a… zdela se je veliko starejša od ostalih. Ne starejša, niso je zanimale stvari, ki so zanimale njene vrstnike. Sestra se je igrala zunaj z otroci. Sestra sploh ni bila nikoli doma, če je bila, sta si skočili v lase… Še dobro, da ji je sestra dala mir. Ponavadi ji je tudi prepustila slastni sendvič s šunko, ki sta ga dobili za popoldansko malico. Na dvorišču je bilo ogromno prostora, velik travnik, nešteto možnosti za skrivalnice vsepovsod… Vera pa je bila v sobi, kjer je sanjarila in sanjarila.

Read the rest of this entry »



Vera je bila strašno zaljubljena. Po veliki žalosti, ko ji je umrl fant in je skoraj skočila v grob za njim, se je pokazala nova ljubezen, za katero je mislila, da zanjo nikoli več ne bo prišla. Vera je z vsakim koncem ljubezni res umrla in se vedno znova čudila, kako da je še vedno živa… Vedno znova se je čudila in… Zdaj je bila je skupaj s tem fantom in ko je šel stran od nje se je morala ščipati v roko in si govoriti, da ne sanja, da je res z njim. Ta fant je bil utelešenje vseh njenih sanj. Bil je tako lep in tako pameten in … in tako nora je bila nanj, da si sploh ni upala z njim govoriti in… Ah, vse skupaj je bila ena sama katastrofa… Vera si je želela dokaze, dokaze, dokaze, da jo res ljubi. Read the rest of this entry »



Muzika…

Author: Dajana
11 1st, 2009

Vera je prišla v tisto klet in… že na vratih jo je pozdravila tista glasba. Njena glasba. Kakšna je bila Verina glasba… Enostavno, nekaj, kar jo je vrglo v trans. Vera je imela to sposobnost, da je padla noter v glasbo, postala eno z njo in se popolnoma izključila od zunanjega sveta. Prav vseeno ji je bilo za to, kaj si bodo drugi mislili o njenem stiku z glasbo. To je bilo popolnoma njeno, intimno občutje in tega si ni pustila vzeti. Ko je poslušala muziko, ki ji je šla pod kožo, ni mogla zdržati na mestu. Bilo je… kot bi se ljubila s kom, s svojim dragim. No, Vera je že večkrat spala z moškim, a nikoli ni bilo to tako neizrekljivo občutje kot takrat v kleti, ko je pozabila na to, kdo je, kje je, v katerem času je, na katerem planetu… In bila je samo še duša v telesu, ki se je premikalo na ritem muzike. Vera ni razumela ljudi, ki so se morali drogirati zato, da bi spremenili razpoloženje ali postali high. Vera je morala zaslišati samo prve tone njene muzike in… že je  bila noter. Telo je poiskalo svoje središče in se začelo vrteti ali se gibati, karkoli je pač narekovala muzika. Enkrat jo je ena ženska vprašala, če ji bo prišlo… Ne da ji bo prišlo… Vera je doživljala konstanten duševni in telesni orgazem, bila je v transu, eno z Bogom in… vse, kar si je želela, je bilo samo… da bi se to nadaljevalo… nadaljevalo… nadaljevalo…



Poželenje

Author: Dajana
11 1st, 2009

Vera se je vozila z ladjo nazaj domov. Sicer ni bila najbolj srečna, da gre domov, a drugje pač takrat ni mogla stanovati… Rekla si je, da se bo na potovanju zabavala, dokler pač ne pride v dolgočasno rutino svojega doma. Uživala je, ko je potovala sama. Sploh ni hotela biti s kakšno punco, ki je preveč komplicirala ali bila razvajena. Svojo staro prijateljico Manjo je tolerirala samo zato, ker jo je vodila do zanimivih ljudi in je znala angleško in italijansko bolje kot ona. Manja je znala perfektno komunicirati, medtem, ko je bilo Veri v glavnem nerodno pred drugimi in se ni znala z lahkoto izvleči iz zoprnih situacij. Ostale prijateljice pa… te so bile odvisne ali od svojih fantov ali od staršev… in zato so bile za Vero pomilovanja vredne in nezanimive. Nesamostojnih ljudi ni prenašala. In razen tega je bila Vera zelo rada sama.

Najbolje se je počutila, če je bila neodvisna, saj je vedela, kaj hoče in hotela je svoj užitek. In nobene konkurence. Svoj načrt je lahko sama nenehno spreminjala. Poleg ni bilo nikogar, ki bi ji razlagal, kam mora iti, kdaj mora jesti, kaj mora reči, kaj se spodobi in kaj ne… Ah, kakšen mir… Voziti se z ladjo, uživati zadnje ure svobode… to je bil za Vero božanski užitek, ki se mu je popolnoma predala.

Read the rest of this entry »



Kako imaš že velike…

Author: Dajana
10 26th, 2009

Vera je šla po cesti s prijateljico Sonjo. Pogovarjali sta se in se smejali, bili sta zmenjeni s sošolci v bližnji gostilni. Naenkrat pride nasproti velik moški, zgrabi Vero za prsi in jo začne otipavati in stiskati. Sonja je v zadregi stekla naprej. Vera pa je kot v šoku zamrznila. Nekaj trenutkov sploh ni vedela, kaj se dogaja in kaj naj sploh naredi… Moški je to izkoristil, grabil je po njej in ji govoril: “Kakšna lepa punčara. Kolk si pa ti stara, a?”

Read the rest of this entry »



Dramatiziranje

Author: Dajana
10 24th, 2009

Vera je zakrčeno sedela na balkonu. Po glavi ji je šla ena misel: “Moram stran, moram stran.” Delala je dramo. Sovražila se je. In sovražila je svojega moža, o kako ga je sovražila…  Ah, Vera je imela z njim otroke. Končno je ustvarila te tako dolgo pričakovane otroke, ta višek njenega življenja. Končno so otroci shodili in jih ni bilo več treba stalno hraniti, tekati za njimi in oprezovati, da ne bi kam padli, se udarili ali se poškodovali.

Vera je bila naveličana življenja. Oh, kako je bila vsega naveličana. Njeno življenje je bila ena sama rutina, žalost, revščina in… Od nekod je naenkrat prišla misel, da bi se vrgla pod avto. Zunaj je bil večer, sonce je zahajalo, bil je začetek avgusta. Z balkona je slišala otroke, ki so hodili domov iz dvorišča. “Ah, otroci se imajo lepo”, si je mislila Vera. “Potem pa, ko odrastejo, se znajdejo v tej ali oni drami.”

Read the rest of this entry »



Začasno

Author: Dajana
10 14th, 2009

Vera se je s prijateljico pogovarjala o tem, kako težko ji je živeti z mamo, ki jo nenehno kritizira, kako išče le negativne stvari v njej, kako ji daje občutek, da je ničvredna, nevredna… Da ne zna nič… Kako je zbežala od nje, ker tega njenega poniževanja ni več mogla prenašati in na koncu spet pristala pri njej. Kako se je bala, da bo na koncu morala k njej in ravno to se je zgodilo. Iz nje bruha nezadovoljstvo, agresija… In vedno huje je. Ampak zgodilo se je nekaj čudnega. Veri je postalo nekako vseeno. Vera je vedela, kaj ji bo mama  povedala, kako slaba da je in kako bo že spet iskala po stanovanju, kaj je vse je “narobe” naredila.

Read the rest of this entry »



Preteklost

Author: Dajana
10 13th, 2009

Vera je bil čisto sama doma. Bilo je poleti, otroci so bili na počitnicah pri Reneju. Nikogar ni bilo. Kakšen mir… Vera si je že od nekdaj,  od kar je vedela zase v tej družini, želela samo miru. Mir. Tišino. Nobene televizije. Ma kakšen telefon, telefon je bil izključen. Interneta k sreči ni imela, tako da ni bilo nobenega razloga, da bi se “obesila” na karkoli. Vera je hotela imeti mir pred tem, da bi jo kdo preganjal in ji razlagal, kaj mora narediti… da je ne bi bilo strah, da bo kdorkoli prišel v stanovanje in začel kričati nanjo, česa vsega ni naredila ali kaj vse je naredila narobe…

Zaradi tega, ker je hotela imeti svoj mir,  se je preselila daleč stran od svoje mame. V drugo državo. Imela je idejo, da je njeno življenje v razsulu zaradi njene mame. Ja, seveda. Ona se zgovarja na mamo, njena mama pa nanjo. Tam, v tujini si je našla druge ljudi, ki so se “obešali” nanjo, ona pa na njih.

Read the rest of this entry »



Zavist

Author: Dajana
10 9th, 2009

Vera je večkrat obiskala svojo edino slovensko prijateljico. Morda je bila z njo zato, ker je bila edina oseba, s katero je lahko govorila slovensko… Tega Vera ni vedela. V “normalnih” okoliščinah Irma ne bi bila njena prijateljica. Bila je… ah, Vera se ni mogla ogniti temu, da je pomislila, da je Irma malo prizadeta… Na koncu koncev ju je Irma spravila z Andreasom skupaj… Joj, no, saj nihče ni mogel vedeti, da se bo njeno razmerje z Andreasom sprevrglo v tako katastrofo. In Vera je bila že zdavnaj v drugem filmu. Na milijone svetlobnih let stran od Andreasa. “Srečno” poročena z drugim možem, mama treh otrok… V bistvu pa najbolj nesrečno bitje na svetu. Kaj Vera ni marala na Irmi? Ni vedela… no seveda je. Irma ni bila čisto nič posebnega, Vera jo je v vseh stvareh daleč prekašala. Irma je imela nekaj, česar Vera ni imela. Imela je ljubezen od njenega moža. Njen mož, Ewald, je bil daleč najbolj sončno bitje, ki ga je Vera poznala. Bil je bister, izgledal je dobro, imel je ogromno prijateljev in… njegova “napaka” je bila, da je  ljubil svojo ženo, Irmo.

Read the rest of this entry »



09 15th, 2009

Zdaj bo začela skrbeti zase. Duše dvojčice in podobna krama naj se nekam pišejo. V bistvu ne bi imela nič proti, če ga nikoli več ne bi videla. Kaj naj mu pove – da je bilo svinjsko, kar je naredil? Kot da tega ne ve…

Emilija je videla, da Vera piše knjigo. Prebrala je naslov, počasi in z napakami, Emilija še ni znala hitro brati. Vera je vprašala svojo osemletno hčerko, če ve, kaj pomeni „ohraniti zdravo pamet“.

Emilija ji je odgovorila:  “Ja, to, da nisi zmešan”.

Veri je vedno zaigralo srce, ker so bili njeni otroci tako pametni.

Read the rest of this entry »



Moški – cucek

Author: Dajana
06 27th, 2009

Bullent je bil zaljubljen vanjo, to je Vera vedela. Vedela je, kako se lahko taki moški ponižujejo pred ženskami. Karkoli bi Vera hotela, bi Bullent takoj naredil. Bil je eden od ljudi, ki se jih ženska ne more rešiti. Vse bi naredil zanjo. Vse. Moški – cucek pač. Zato seveda za Vero ni imel nobene vrednosti. Hodila sta po trgovinah, kupoval ji je obleko, govoril ji je o zgodovini mesta, o stavbah. Hodila sta po muzejih, spraševala ga je o glasbi, o zgodovini… Kupoval ji je hrano, kuhal ji je, hodila sta po restavracijah po mestu, bral ji je želje iz oči. Vera pa se je spogledovala z drugimi moškimi pred njim… Kaj naj bi naredila, če so jo slačili z očmi…  Ah, Bullent je seveda trpel in bil ljubosumen… Vera se je nalašč tako obnašala, da je norel od ljubosumja. Read the rest of this entry »



Sram

Author: Dajana
03 8th, 2009

Zbudila se je v zimskem jutru. Bila je pri sorodnikih. Dvignila se je v postelji in… na svojo grozo opazila, da je spala oblečena. Na kavbojkah je bilo še nekaj ostankov porjavelih listov in blata… Pomislila je: “Kaj se je zgodilo?” Pa ne da… je spila že spet preveč alkohola in… se ji je utrgal film… “Ne, ne, ne!!!” Vero je bilo sram. Read the rest of this entry »