Archive for the 'Narava' Category
Pojdite na samoten kraj in se odpočijte!
Author: Ana od srca
read comments (0)Pozdrav Nadiže
Author: Ana od srca
To je še edina stvar, ki me zadene
Author: Dajana
Ne morem več slišat niti rokenrola, niti bluza, niti panka, niti soula. Nobenega vriskanja, piskanja, stokanja ali žaganja. Vse, kar lahko poslušam, je to.
Metulji
Author: Ana od srca
Metulji me naravnost fascinirajo!
Kar poleg posameznih slikc drugje prikazujeta tudi ta dva prispevka: Metulji v svojem življenjskem prostoru in Lepi metulji …
Sploh ne vem, kako bom preživela zimo, ko ne bo metuljev!
Morda bom pa pogruntala kdaj, kaj so tisti za eni metulji, ki jih nekateri tolikokrat omenjate, neke metulje v trebuhu, hi hi. Jaz namreč teh sploh ne poznam! In tisti metulji so morda zimski? Upam, da ne bo zime brez metuljev!
Srne in lovci
Author: Ana od srca
Tole srno sem fotografirala na Primorskem. Soseda je rekla, da pride srna celo v njen vrt tik pred hišo. Tudi moj fižol so jedle srne. Soseda je rekla: “Nihče jim nič noče. Počutijo se čisto varne.”
Lepi metulji
Author: Ana od srca
Včasih iščemo, iščemo, pa kar ni in ni … potem pa se nam odpre ….
Cele mesece že tekam za metulji (tudi tukaj o njih)- kot majhna punčka!
Preseneča me nekaj stvari, zdi se mi, da imajo posamezni metulji raje določene cvetove, barve … (?)
Zdaj vidim metulje, ki jih zgodaj poleti nisem videla … So vezani na nek čas?
(Nekateri posnetki so slabi, metulji žal niso čakali name!)
Hitro hitro mine čas
Author: Ana od srca
Spominjam se sajenja teh smrek!!! Kolikokrat zdaj obstanem in jih gledam in razmišljam, koliko let je minilo.
Pri nas je bilo nekaj ljudi, spominjam se neke mlade ženske s klobukom, meni se je zdelo strašno zanimivo: ženska pa klobuk! Vedno sem videla le moške s klobuki, ata je imel zelenega lovskega, tisti za k maši je pa bil črn.
No, tele smreke so sadili, ko sem bila toliko stara, da se tega spominjam!
Prej je bila to senožet, na kateri je zraslo malo travice, toda ob skalah, raztresenih vsepovsod, so rasle tudi jagode! Te so rasle še nekaj let potem, čez čas so preminile, senca pod smrekami, ki so počasi, a vztrajno rasle, jim ni nudila vseh potrebnih življenjskih pogojev.
Srnjak Nace
Author: Ana od srca
Moje otroštvo se je “dogajalo” na veliki kmetiji na samem. Idila! Bregovi so sicer zahtevali veliko dela … Ročnega seveda … Nekatere travnike pa je pokosil ata s kosilnico.
In tako je nekega dne kosil. Če je bila kje bolj visoka trava, smo večkrat otroci hodili pred kosilnico, da prepodimo divje živali, ki so se včasih skrivale v travi. Enkrat sem videla, kako je iz trave skočila srnica in stekla po treh nogah, ena je bila odkošena. Uboga. Ata jo je poiskal, nič ni mogel narediti. Vzel je nožek in …
Srnja mladička in pes
Author: Ana od srca
Tu sem pisala o udomačenem srnjaku iz mojega otroštva. Kot otrok sem marsikdaj hodila malo pred kosilnico in pregledovala travo malo pred rezilom kosilnice, da ni kje kakšen mladiček. Mladički namreč pogosto ne zbežijo, temveč se prihulijo čisto k tlom.
In sedaj sem videla nekaj prav posebnega. Neki kmet je povedal, kako je kosil s kosilnico in čeprav je pazil, je povozil srnjega mladička, ki se je skrival v travi in ga kmet na žalost ni opazil. Povoženi mladiček je izgledal potem čisto brez moči, toda živ. Kmet ga je odnesel domov, saj srna ne sprejme več mladička, če smrdi po človeku. Poleg tega je bil mladiček pomečkan od kosilnice in je vprašanje, če bi si opomogel, kaže pa, da ni utrpel resnejših poškodb.
Ob drugi košnji se je kmetu zgodilo podobno. Srnji mladiček se je skrival v travi. Dostikrat ima ob košnji s seboj psa, res prijaznega psa, ta mu s svojimi reakcijami pomaga. Možakar bi opazil, če bi pes obstal. Ta dan ni bilo psa ob njem. Na žalost je tokrat srnjemu mladičku kosilnica poškodovala nožico, zlomila mu jo je.
Tudi tega mladička je potem odnesel domov.
In sedaj ima kmet dva “dojenčka”, ki ju hrani po steklenički.
Metulji v svojem življenjskem prostoru
Author: Ana od srca
Čisto so me prevzeli metulji, vse od otroštva jim nisem posvečala toliko pozornosti. Le ko sem videla kakšnega “posebnega”, sem ga poskusila bolj videti.
Zadnjič sem videla celo admirala, toda bil je prehiter in frfotal je s tistimi prelepimi krilci daleč, daleč … tja in sem …
Pomislila sem, kakšna lahkotnost je v letu metulja, jaz sem pa komaj lezla včasih že dopoldne – s tisto svojo koso ali grabljami.
Kolikšne razdalje metulji mimogrede preletijo!
Pomislila sem na to, da tudi oni oprašujejo cvetove in posebej me je pretreslo, ko se je pri košnji vsulo iz trave morje metuljev!!! Rekla sem Turdusu, da jih je sto, on je rekel, da jih je tisoč!!! Vse je plapolalo!!
Nisem uspela ujeti v objektiv modrih metuljev (ne vem imena), admirala, živo rumenih tudi ne …
Toda posebej se me je dotaknilo, ko sem ugotavljala, da niso vsi kar vsepovsod!
Ali posodite mucka?
Author: Ana od srca
Ja, prav to me je vznemirilo.
Prišel je že večkrat “sosedov” otrok, da si malo izposodi mucka.
Ma ja, saj ne vem, morda sem čudna, toda – posoditi žival? Se mi zdi skoraj kot da bi posodila dojenčka!
Navsezadnje ima mucek dom pri nas! Morda ni popoln dom, toda imamo ga radi in skrbimo zanj.
Nekajkrat je sicer šel na posodo k “sosedu” za pol ure, eno uro, toda rekla sem, da če želijo imeti mucka, jim ga lahko preskrbim. Da bo potem njihov.
No, pa se odločajo, odločajo …
Na zahodu nič novega
Author: Ana od srca
Te besede so mi priplavale od nekje, ko sem opazovala poslavljanje današnjega sonca … Nič novega … včerajšnje slovo je bilo podobno, le oblačkov ni bilo … Ves teden je vroče, nič dežja … Torej dež bi bil sprememba!
In jaz imam službo zalivalke! Vsak večer sem znosila kakšnih 200 litrov deževnice v zgornji vrt. V spodnjem je teklo iz cevi, tako da nisem nosila. Potem je pa zmanjkalo deževnice v “šterni”, in zdaj moje rastlince pijejo Zadlaščico. Samo da je kaj, a ne!
In slišim, da ste bili ponekod danes zalivani, no, mi na zahodu smo bili pa lepo segreti! Tako kot prejšnje dni.
Taki in taki metulji
Author: Ana od srca
Metulji me naravnost fascinirajo!
Kar poleg posameznih slikc drugje prikazujeta tudi ta dva prispevka: Metulji v svojem življenjskem prostoru in Lepi metulji …
Sploh ne vem, kako bom preživela zimo, ko ne bo metuljev!
Morda bom pa pogruntala kdaj, kaj so tisti za eni metulji, ki jih nekateri tolikokrat omenjate, neke metulje v trebuhu, hi hi. Jaz namreč teh sploh ne poznam! In tisti metulji so morda zimski? Upam, da ne bo zime brez metuljev!
Rože se oblačijo
Author: Ana od srca
Moj fotko je spravil polno lepih slikc, mnogo lepih prelepih spominov. In marsikaj, kar mi je dalo misliti!
Fotoaparat je pravzaprav kot tretje oko ali pa kot nekaj dodatnih oči: včasih se mi zdi, da s fotoaparatom več vidim, marsikdaj celo šele potem, ko imam že slikce pred seboj.
Lani so nekateri moji otroci obdelovali svoje vrtičke, nekateri kar pridno.
In tako so zasejali tudi astre.
In ker mi tam Na naši zemlji nismo kar naprej, naš vrt je oddaljen od nas okrog 85 km po najkrajši poti, smo še toliko bolj bedeli nad vsakim cvetom posebej, ga čakali, z odptimi usti hrepeneli, da se končno odpre vsaj prvi cvet, tudi zato, da vidimo, kakšna barva se nam bo nasmehnila!
In glejte, kaj nas je presenetilo, poglejte, kako so se cvetki odpirali, kako natančno se je roža oblačila! Nekateri cvetovi so prav znršeni, spominjajo na mak ali pa na vrtnico Malega princa. Drugi cvetovi so pa čisto pravilni geometrijsko, vse natančno. Zanimivo, zelo zanimivo.
Narava zna!
Author: Ana od srca
Potem pa uzrem prizor, ki me čisto prevzame! (Žal slikca tega ne pokaže dovolj jasno!)
Zacvetela je vinska rutica, opojno in plemenito diši okrog nje. V naročje se ji je povesil radič, ki je pognal visoko v zrak in obetal male potomce, pa sem ga pustila, da dobim seme.
Očarana strmim v grmiček vinske rutice, okrašen je z modrimi radičevimi cvetovi.
In zdi se mi vse tako popolno!