Archive for the 'Zasvojenost' Category
Če hočeš ozdraveti, ugasni televizijo
Author: Dajana
Zakaj ljudje gledajo televizijo? Ker so osamljeni, ker potrebujejo komunikacijo. To je najbolj osnovna potreba človeka. Veliko ljudi živi v partnerstvih, pa živijo kot lutke, sploh v resnici ne živijo, se ne pogovarjajo s partnerjem. Zato, ker se s svojim partnerjem ne pogovarjajo, pa bi se morali, za kaj, za Boga pa so z njim… torej bežijo v svet odvisnosti. Nekateri ljudje prekrijejo to bolečino, ki jo imajo zaradi tega, ker ne dobijo nobene pozornosti ali ljubezni… z alkoholom, večina ljudi pa je zasvojena s televizijo. Tudi otroke pošiljamo pred televzijo, zato, da nam dajo mir.
In kaj otrok dobi na televiziji? Neskončno vrsto risank, katerih besed sploh ne razume in ki prinašajo nasilje in norost. A ste sploh kdaj gledali skupaj z otrokom, kaj sploh gleda?
read comments (9)Kako nam pomaga Bog?
Author: Dajana
Brownyn Marmo razlaga na tem filmčku, kako je spet dobila napad ješčnosti in ni našla v kuhinji nič hrane, da bi zapolnila “luknjo” znotraj sebe. Bila je 44.let stara in veliko predebela (I was considered obese). Njeno življenje je bila razvalina, bila je povsem obupana. Ko se je zjutraj zbudila, se je pokrila nazaj in si rekla: “Oh, ne, že spet nov dan…”. Našla je le hčerkine kekse, ki so sicer imeli obupen okus, a si jih je vseeno basala v usta.
Od nekje je zaslišala: “Pojdi in se poglej v ogledalo”. Najprej je to ignorirala, ker pa glas ni prenehal opozarjati je šla v moževo pisarno, kjer je velikansko ogledalo čez celo steno. In… se sama sebe ni prepoznala… izgledala je kot neka divja zver. V tem trenutku popolnega obupa je padla na kolena in zakričala: “Bog, pomagaj mi. Prosim, pomagaj mi!” (na 3:13). V tem trenutku je začutila tesen, ljubeč, topel objem, kot da je zavita v bombaž, bilo je tako močno, popolnoma jo je zapolnilo od spodaj navzgor. Bil je občutek, ki ga nikoli ne bi mogla pridobiti s hrano. Bil je občutek božanske ljubezni in v trenutku je razumela, kako velika in kako široka in kako dolga in kako globoka in je ta neskončna ljubezen.
Poslušajte pogovor dr.Sanje Rozman o odvisnosti od hrane.
Fiksne ideje: če nekdo ne seksa, mu nekaj manjka
Author: Dajana
Tistemu, ki ne seksa, nič ne manjka! Če mislite, da je z vami kaj narobe, ker ne seksate vsak dan dvakrat ali vsaj vsake tri dni ali vsaj vsak teden enkrat ali vsaj… enkrat na mesec… Če ste zaradi tega grozno zaskrbljeni… nimate pravega partnerja… pa tako bi radi imeli nekoga… a, tako težko je dobiti pravega človeka in… potem pač masturbirate in… gledate pornografijo… No, izbirajte sami, gledanje porna vodi v odvisnost. In… potem se boste morali tega zdraviti. In ko se boste ozdravili odvisnosti, boste spet ugotovili, da ste na istem… da ne seksate in a… da to ni nič hudega, iščete pač v bistvu ljubezen. In ko boste našli ljubezen, ljubljenega človeka… ja, seks z njim bo fantastičen… a z ljudmi nismo zaradi seksa, to je samo posledica. Dušo dvojčico iščemo tako, da smo z njo na isti valovni dolžini… In seks bo funkcioniral vedno, ko nekoga ljubimo, ker mora.
Odvisnost od ljubezni
Author: Dajana
Dajana 1979
Ko sem v puberteti preživela izgubo zaradi smrti mojega fanta, sem čez eno leto vrgla oko na fanta iz višjega razreda. Mislim, da sem s tem zamorila vsaj pet ljudi, ki so morali hoditi z mano na prostor, kjer se je ta človek nahajal, zato, da ga ugledam. Sama se nisem mogla delati, da sem čisto slučajno tam, no.
Ostati v tem trenutku na dan 6.6.09
Author: Dajana
Tole je nadaljevanje razmišljanja o tem, da… bi zaključila svoje življenje… Ah, sploh ne gre za to, da bi zaključila svoje življenje. Prvič je to nemogoče, ker se življenje vedno nadaljuje v tej ali oni formi. In drugič, ne gre za kakšen zaključek, temveč za to, da se končno začnem veseliti življenja. Da najdem nekaj, da bi se veselila. Recimo… da grem z nekom čevapčiče v mesto… joj, kako se veselim tega. Oh… ne… gre bolj za veselje nad novimi spoznanji (takimi recimo). Za to, da se življenje kljub vsemu, kar se mi dogaja enostavno in vedno nadaljuje in kako ga bom usmerjala… Gre za moje permanentno razmišljanje o tem, kako se obnašamo, o razmerju moški – ženska. Ne gre za to, da jaz razmišljam o tem samo zdaj, ko se mi je to zgodilo. No, naj na kratko pojasnim, kaj je to, kar se mi je zgodilo, da bodo vedeli tudi tisti, ki so ravnokar padli noter.
Ženska, ki hoče z otrokom ujeti moškega
Author: Dajana
Poznam nekaj takih žensk. Le kaj si misli taka ženska? Da ji moški ne bo pobegnil, če se z njim poroči in ima še otroka z njo? In kaj si misli ženska o moškem, za katerega ve, da ne skrbi za svoje lastne otroke, ki jih ima od prej?
Ah, ljudje… dajte malo razmišljat, kako se obešate drug na drugega in ne delajte otrok zato, da si pridobite nekega človeka. Človek ni lastnina. Človek ni predmet. Otrok ni nobena trofeja in noben dokaz. In veliko je zapuščenih otrok, ki hrepenijo po ljubezni. Za to ni treba delati novih otrok. Za ljubezen se ni treba dokazovati. Ljubezni ne moreš izsiliti. Lahko jo samo daš.
Povezano:
pogovor z dr.Sanjo Rozman: Odvisnost od odnosov
Dajana: Če premočno sloniš na nečem iz tvojega življenja, kar ne deluje
Dajana: Ni je bolj neatraktivne stvari, kot človek, ki se obeša na drugega človeka
Ste tudi vi med njimi?
Author: Kayelina
Če je človek odvisen, pomeni, da brez te svoje odvisnosti težko preživi dan. Ne-odvisen.si odvisnost definira takole: “Odvisnost je stanje, v katerem oseba občuti nujno potrebo – pretirano hrepenenje po strupenih snoveh (drogi), da odpravi občutek neugodja in nekatere psihične in telesne abstinenčne znake…” Read the rest of this entry »
Zdravljenje narkomanov
Author: Kayelina
Na tv Pink, mislim da je bil na sporedu dnevnik, vendar nisem poslušala, sem na dnu ekrana slučajno naletela na novico!
Konec blogov? Ma kaki, šele začetek!
Author: Dajana
Odkar pišem blog, vsak dan razmišljam: “Pa kaj mi je tega treba bilo… Pa zakaj to pišem… Pa zakaj morajo vsi o meni vse vedeti… ” itd. Kot nekateri morda veste, so me na začetku zelo napadali. Morala sem se enostavno pregristi skozi to. Morala sem zdržati dejstvo, da me veliko anonimnežev napada. Recimo tale blog, pred tremi leti, posvečen meni. 
Enostavno sem se sprijaznila s tem, da to, da ljudje po internetu napadajo mene, nima z mano nič, ampak z njimi.
In sem zdržala. Zakaj? Vseeno mi je bilo, kaj pišejo o meni. Le kako lahko nekdo, ki me še nikoli ni videl, po nekaj besedah ven iz mojega posta na blogu natančno ve, kakšna sem jaz v resnici? To je vendar nemogoče! 
Sicer sem imela težke trenutke (kako in zakaj preberite v postu Prepiri in špetiri v slovenski blogosferi, ki je med najbolj klikanimi na blogu dajana.si, če vas slučajno zanima). Ampak sem šla skozi to. In še vedno pišem. In ne pišem zaradi komentarjev. Nekdo je rekel, da je ta blog moje zdravljenje. No, tale blog obstaja zaradi moje osebne potrebe s komuniciranjem z ljudmi. To je moj osebni dnevnik. In zdaj seveda tudi od Kayeline, ki je daleč najbolj perfektna admin-ka za bloge, ki je kadarkoli obstajala in od Ane od srca. Že od kar sem prišla v blogosfero, sem hotela tako pisati. Nekje na nekem mestu, kjer ne bo dostopa do vulgarnih in sovražnih komentatorjev kot je na Siolu/Blogosu na primer, od koder sem pobegnila ravno zaradi tega.
Zakaj sploh pride do odvisnosti od seksa
Author: Dajana
Zadnje čase imam prebliske, zakaj smo Slovenci taki kot smo, torej travmatizirani (intervju s terapevtom Tomažem Erzarjem tu):
Če pa ne poiščemo rešitev, da bi stvari spremenili, ozdravili, se ponavadi prilagodimo. Kar je slabo. Prilagajanje nas zapre v lažni svet oz. navidezno solidarnost med partnerjema, kar seveda ni prava stvar. Idealna je sproščena povezanost, v kateri lahko doživljaš stvari po svoje, lahko misliš po svoje, lahko jih poveš po svoje in si še vedno sprejemljiv za druge. Skratka, ne ogrožaš jih s svojim bivanjem, čustvovanjem. A žal je tako, da vsi v ta svet prihajamo z vzorci, ki niso vselej dobri. Svojim težavam se najbolj približamo takrat, ko pri drugih vidimo, kaj vse nas moti.
Slovenci smo strahovito nesproščeni. Saj to vemo, a zakaj. No, ne znamo se sprostiti. Slovenci smo pregovorno tabloidni narod, kot pravi nekdo na komentarjih tu.
Odvisnost od interneta – se nas tičejo sovražni komentarji?
Author: Dajana
Blog pišem tri leta (link). Že od začetka, od mojega prvega posta na Delu – blog 1.maja 2006, sem naletela na sovražnost nekaterih komentatorjev. No, tega sem bila navajena že prej, saj sem že leto prej “visela” med komentatorji člankov na Večeru in na Delu.
A vseeno: včasih je bilo toliko sovraštva do mene, da mi je jemalo sapo. Bila sta dva osebka, imenovala sem ju Pikica in Pikec, ki sta me stalno zasledovala in pisala komentarje proti meni. Ko sem se iz Dela-blog preselila na Siol oz. Blogos, se je tam sovraštvo proti meni nadaljevalo. Moram povedat, da nisem še nikoli okusila toliko sovraštva brez razloga. Ni mi bilo jasno, zakaj, dokler nisem poslušala te Osteenove pridige (How to handle link v postu Stresite prah s čevljev). Ljudje te kritizirajo zato, ker so zavistni. Read the rest of this entry »
Vsi Dajanini ljubimci
Author: Dajana
Moj blog postaja vedno bolj popularen. A jaz moram vedno bolj paziti, kaj pišem. Kar nekaj ljudi je, ki bere moj blog in… moji bivši partnerji berejo. Šmrk. Z nekaterimi sem se že zdavnaj pobotala. Drugi so še jezni name. Proti. Pa ta neumna Dajana. Pa kako je histerična. Pa stalno si nekaj izmišljuje. Pa kaj si ta baba misli… Včeraj sem dobila mejl od nekoga, zaradi katerega bi dala roko, da je moj bivši. No, ni bilo napisano njegovo ime… a… ljudje lahko napišejo drugo ime, ne? Ta človek me je vprašal za mnenje, če lahko piše o svojih problemih v svojih družini, glede na to, o čem jaz pišem. Pripopal je tole na mejl:
KZ RS – 161. člen
(1) Kdor trdi ali raznaša kaj iz osebnega ali družinskega življenja kakšne osebe, kar lahko škoduje njenemu dobremu imenu, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev.
(2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
(3) Če je tisto, kar kdo trdi ali raznaša, take narave, da ima hude posledice za oškodovanca, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
Narkomanka
Author: Ana od srca
Neke zimske noči me je zbudil mož, češ da je pripeljal v stanovanje mlado punco, ki je spala v stopnišču. Da so jo doma vrgli iz hiše. Da nima doma. Sama. Lepa mlada punca. Kako je mogoče! Kaj je naredila takega? Bila je umazana, skuštrana, toda tako milega videza, da se mi je zelo zasmilila.
Dala sva ji jesti in piti in nekaj obleke.
Prihajala je spat v stopnišče, znala je odpreti zaklenjena vrata … Ven je šla pogosto šele, ko jo je spodila čistilka. Včasih je za njo ostala kakšna luža. Polulala se je. Ali pa kakšni papirčki. Sem jo opozarjala na to, da naj bo za njo vse čisto, saj sicer ne sme spati tam. Read the rest of this entry »
Razmerje med moškim in žensko
Author: Dajana
Na tem blogu sem dobila naslednje ideje:
Resnični namen nekega razmerja ni to, da vas naredi srečnega. Ni to, da zadovolji vaše potrebe. Ni to, da uidete osamljenosti. Namen nekega odnosa ni rojevati otroke, čeprav to lahko počnete. Namen nekega odnosa ni uiti obdavčenju, čeprav to lahko naredite. Nek odnos ni zato, da ga izkoriščate in da s tem da izvajate premoč in kontrolo nad drugim. Nek odnos ni zato, da kaže drugim, kakšna bi morala biti v družbi morala. Razmerje ni zato, ker ga je zaukazal Bog. Ni zato, da bi v vaš odnos skozi vašega partnerja vstopila božji moški ali božja ženska.
Razmerje med moškim in žensko ni zato, da zbežimo pred strahom in zato, da se počutimo varni ali da nas je strah, da bomo to razmerje izgubili. Če odnos “proizvaja” bolečino, potem se moramo “zbuditi” in se vprašati, zakaj je tako. Potrebno je preučiti bolečino. ki izhaja iz zasvojenosti, ki deluje v globini našega uma. Naš odnos imamo, ker smo zasvojeno s seksom, z denarjem, s slavo, z religijo, z otroci, z družino, s hrano itd. – ugotoviti moramo, zakaj. Dokler smo v takem odnosu, živimo v strahu, ker ne dobimo, kar hočemo in v strahu, da bomo izgubili, kar imamo.
Vsak odnos, ki ima za osnovo zasvojenost, bo pripeljal do zmešnjave jeze, nadzora, posesivnosti, ljubosumja. Merjenje moči nekega odnosa po tem, kako je nekdo na koga navezan, je neumno in se bo slej ko prej sesulo.
Povezano:
Pogovor z dr. Sanjo Rozman: Odvisnost od odnosov
Manca Razboršek: Odnosi kot zrcalo .
Odlomek:
Odnosi nam ponujajo možnost razvoja in nadgrajevanja s tem, ko določene funkcije uporabljamo, druge izbrišemo, tretje podvajamo itd. Z zunanjim svetom namreč komuniciramo preko ekrana (naša komunikacija) in tipkovnice (čustva in miselni vzorci, na katere “pritiskajo” drugi uporabniki). Če določenega programa v našem sistemu ni, ga nihče ne more uporabljati. Če imamo v svojem sistemu program: jaz sem žrtev, bo prišel zunanji uporabnik (avtoritarna mati, nasilni partner, škodoželjna prijateljica…) in ga sprožil. Na ta način nam ljudje nastavijo naše lastno ogledalo. Postanejo uporabniki našega informacijskega sistema in nam tako pokažejo, kakšne programe nosimo v sebi. Dokler so ti programi “inštalirani” v našem sistemu jih je možno uporabljati, nadgrajevati ali celo okužiti z virusi. In če nam določen uporabnik ni všeč ter se ga na nek način znebimo, bo slej ko prej prišel nov uporabnik in pričel uporabljati isti program. Torej, če se nam določeni odnosi ponavljajo – npr. vedno naletim na partnerja, ki me ne ceni! – to pomeni, da v sebi nosimo točno takšen program – ne cenim se! Kdo je torej odgovoren, da nas ljudje ne cenijo – uporabniki ali naš lastni sistem?
Slovenija – love – Ljubljana – ljubljena
Author: Dajana
Zadnje čase veliko meditiram, kjer osvobajam svojo dušo, se distanciram od materialnega sveta in od bolečin, ki mi jih je prizadel. Probleme vidim bolj od daleč in niso več tako strašni, kot takrat, ko so “prilepljeni” name.
Premišljevala sem o tem, kaj je s Slovenci narobe…
Kot vemo, je Slovencev 2 milijona. Dr.Sanja Rozman pravi tukaj, da je pri nas okoli 150.000 do 200.000 alkoholikov. Zasvojeni od odnosov so tudi njihovi družinski člani – partner in otroci. Imajo popolnoma enake simptome, samo, da se ne alkoholizirajo.
Kakšna bi bila potem ta številka? Pol milijona? Kaj pa preostali milijon in pol Slovencev? Ti se zadevajo tako ali drugače… Zakaj se ljudje sploh zadevajo? Bežijo pred bolečino. Zakaj bežijo pred bolečino? Ker v mladosti niso dobili dovolj ljubezni. Ker imajo občutek, da so ničvredni. Ker so jim zabili v glavo, da so ničvredni. Edini razlog.
Te številke nisem dala noter zato, da bi kogarkoli obsojala, ampak zato, da pokažem, kako nima kazanje s prstom na nekoga, kakšen da je, prav nobenega pozitivnega učinka. Ja, človek je alkoholik. A spremenil se bo samo takrat, ko bo sam hotel. Spremenil se ne bo na silo. Ljudje nismo psi in se nas ne da dresirati! Ljudje imamo svobodno voljo. Nihče ne more v voljo nekoga drugega, nihče ne more drugega prisiliti zato, da bo šlo njemu bolje!
Naučili so nas, da grdo gledamo na ljudi, ki se omamljajo z alkoholom, ki se drogirajo, vsak človek, ki je drugačen od povprečja, je deležen prezira. To je programirano!
Kaj, če bi se začeli deprogramirati in bi namesto, da smo proti alkoholikom vzeli v roke svoje otroke, jih poljubili in jim povedali, ja: POVEDALI, da jih imamo radi? Velja seveda tudi zame. Ugotovila sem, da sem obupana nad svojo najstnico. Ravno včeraj sem spet znorela, ker mi je rekla grdo besedo. In potem sem jo nekam poslala… In potem je šla… In potem sem se zamislila. Kaj, če bi se zadržala, bila tiho, nič rekla in počakala, da pride k meni (ker vedno pride) in me vpraša, kaj naj naredi po stanovanju? Na tem linku je dobro povedano, kako vzgajati najstnike.
Zakaj moramo biti tako kruti do ljudi, ki jih imamo najraje? Zakaj moramo ravno svojim otrokom, ki jih tako ljubimo, zagreniti z besedami mladost? Zakaj mu moramo govoriti, da ni ljubljen, zakaj mu moramo z besedami preprečiti varnost, kar je osnova vsakega človeškega bitja? Besede so pomembne! Besede ubijajo! In kaj potem naredi ta otrok? Beži v odvisnost, saj je bolečina neznosna. In starš tudi, saj je tudi njegova bolečina neznosna. In potem… čez trideset let… ko se že zdavnaj ne pogovarjata več in se sovražita, umre starš in je obema grozno hudo. Samo zato, ker mu mama ni nikoli povedala, da ga ima res rada. In ker se otrok ni nikoli opravičil zaradi grdih besed, ki jih je izrekel v besu.
In Slovenija… Beseda Slovenija vsebuje besedo love in to še v angleščini, kaj takega. 
Vse povsod sama ljubezen… a v naših srcih led. V naših srcih sovraštvo. Sovraštvo do alkoholikov, sovraštvo do Hrvaške, sovraštvo do politikov, sovraštvo do otrok. Naši otroci so osamljeni in lačni ljubezni. Odrastejo kar tako, na hitrico. Damo jim računalnik, zato, da imamo mir pred njim. Beseda ljubezen v imenu Slovenije je zelo priročna za reklamiranje naše države in privabljanje tujcev. Kaj pa delamo z lastnimi otroci, s svojimi ljudmi?
Strašno lepo besedo imamo: Slovenija, noter ima besedo ljubezen. Pajade. Sama iluzija. To je samo beseda. V resnici ni pri nas nobene ljubezni, samo sovraštvo, zavist, depresija, samodestruktivno obnašanje, odtujenost. Samo metanje peska v oči. Poglejte raje stanje otrok ljudi, ki so toliko proti alkoholikom, proti Hrvaški, proti, proti. Programirani smo za to, da drugim govorimo, kako grdi so. Kako to, da je tako enostavno reči svojemu otroku, svojemu staršu, svojemu bratu, sestri: Sovražim te? Zakaj je ljubezen nekaj kičastega, česar nas je vendar sram? Reči svojemu otroku, da nam ni vseeno? Da ga pogrešamo? Da nam je žal, da je toliko časa rasel brez nas? To je programirano. Tako so nam govorili že starši in stari starši. Torej je že čas, da se reprogramiramo!