Archive for the 'Anine zgodbe' Category
Buče, ki nimajo nič z nočjo čarovnic
Author: Ana od srca
read comments (0)Strah pred psi
Author: Ana od srca
Kar naenkrat se je od nekje “vzel” velik pes, ki je tekel za mačkom, tekla sta tam mimo deklice. Beti ju prav lahko ne bi niti opazila, saj je bila čisto zaverovana v igro.
Toda pes je v lovljenju mačka skočil prav čez njo – in ko je dvignila pogled, je bila ena velika črna gmota v zraku tik nad njo. Zelo se je ustrašila. Pes v skoku je res ogromen.
Mama je bila blizu, delno je videla, pa tudi dekličin prestrašen jok je veliko povedal. Vzela je Beti v naročje in jo tolažila. Razumela je njeno stisko. Toda Beti se je strah vseeno usidral v malo srčece.
Pes ji ni dal več miru. Podnevi ga sicer ni bilo, toda … Vsako noč se je vtepel in vpletel v njene sanje, vsako noč jo je napadal in grizel in hotel požreti …
Devetarčki sami ponoči?
Author: Ana od srca
Strunc pride ves navdušen domov in veselo pove, da ga je sošolka povabila, da gre z njo in nekaj sošolci na njihov vikend. Od enega dne dopoldne do drugega dne popoldne. Zdaj ko so počitnice.
In da slučajno ne bi koga skrbelo, pove, da v sosednji hiši živi sošolkina babica, ki pa gre ob 8h zvečer spat. Torej, vse bo v redu, vse bo varno, vse bo pod nadzorom, saj bo v sosednji hišici speča babica!
Prva mamina misel: ne. Premladi ste.
Mama se pozanima, kdo naj bi šel.
Našteje vsega pet imen.
Strunc poskuša dalje: “Pa a ti se bojiš, da bomo otroke delali? Pa saj nismo neumni! Saj vse vemo, kako je prav!”
V spominih
Author: Ana od srca
Včasih kujem pesmi, ki jih ponavadi vse pozabim, preden bi lahko kaj zapisala.
Včasih pišem prispevke za na blog. Pa kaj ostane, kakšne misli, včasih pa tudi ne …
Marsikdaj se začnejo plesti spomini.
Jaz pomivam posodo, a prav rada jo prepustim drugim v družini.
Božji darovi
Author: Ana od srca
Neke noči sem sanjal, da se je vzdolž Mlečne ceste odprla nova trgovina z imenom Božji darovi. Vstopil sem v trgovino in za pultom videl angela.
Vprašal sem: »Kaj prodajaš, angel?«
Odgovoril je: »Prodajam, kar želiš!«
»Je zelo drago?«
»Ne, božanski darovi so zastonj.«
Pogledal sem na številne police in na njih videl amfore polne Ljubezni, stekleničke Predanosti, zavitke Upanja, pa amfore Zdravja, škatlice Odrešenja in mnoge druge stvari.
Read the rest of this entry »
Tako mlada pa pijana…
Author: Ana od srca
Babica in v komentarju Klotilda sta me spomnili na Jano (izmišljeno ime):
Spoznala sem jo kot pogumno dekle proti koncu njene najstniške dobe.
O svinčnikih
Author: Ana od srca
Možakar je v “razpisu” za spis napisal, naj oslinimo svičnike in pišemo … pa sem se spomnila, da so včasih slinili tintne svinčnike. Če ga je pisec malo zmočil, lahko kar oslinil (in imel morda potem modre ustnice), se je njegovo pisanje izraziteje videlo! Če ni imel peresa in črnila (tinte). Tudi kemičnih svinčnikov še ni bilo na kupe. In mince smo menjali, ogrodje ohranjali za mnogo minc. Zdaj se pa pri mnogih menjati na žalost sploh ne da … In tako nastaja kup vseh vrst smeti, ki niso razgragljive v naravi.
Jaz v prvem razredu še nisem imela nalivnega peresa, imela sem pri učiteljici v predalu stekleničko črnila (glašk tinte), s seboj pa sem v leseni puščici nosila peresnik.
Basen o žabi
Author: Ana od srca
Njihov cilj je bil: doseči vrh visokega stolpa.
Zbralo se je že veliko gledalcev, da bi si ogledali to tekmo in navijali …
Tekma se je začela.
Žabe so začele obupavati …
Vojak iz Vietnama
Author: Ana od srca
Sin se iz vietmanske vojne vrne v Ameriko. Ne pride še domov, pač pa pokliče po telefonu. Seveda so starši zelo veseli, ker se sin vrača.
Toda sin ima posebno željo.
Prosi očeta, s katerim govori po telefonu, če sme pripeljati s seboj tudi prijatelja.
Po očetovi pritrditvi pove, da je prijatelj vojni invalid, izgubil je nogo in roko. In da prosi, če sme ta prijatelj ostati pri njih.
Oče pravi, da to pa ne gre. Da si ne morejo naložiti na rame tolikšnega bremena.
Sin tedaj odloži slušalko, prekine pogovor.
Ni se več oglasil.
Čez nekaj dni kličejo njegove starše, da je njihov sin mrtev, da vse kaže, da je naredil samomor. In starši so prišli, da identificirajo truplo … Vidijo, da je res njihov sin … in vidijo, da je sin .. brez roke in noge …
Ljubil te bom vse dni življenja
Author: Ana od srca
Ko sem izbirala imena za kategorije svojih zapisov, sem si naredila spisek in pustila kar nekaj časa zoreti … In zelo zelo mi je odmeval stavek, ki sem ga izbrala za ime ene od kategorij in ga bom zdaj uporabila v naslovu prispevka! Ker to skušam udejanjiti v vsakodnevnem življenju. Ljubil te bom vse dni življenja …
Kot v nebesih…
Author: Ana od srca
Čutim ga, močno ga čutim.
Sem središče nečesa neizmernega, čutim to z vsem telesom in vso dušo. In se naenkrat zavem, da rojevam, da moj novorojenček prihaja na svet. Mali moj! Čisto sem očarana! Kakšno darilo!
Mali bo kmet
Author: Ana od srca
Z Malim greva skozi nek gozd in pretresena vidim več razvalin … Hiše so bile nekoč … Hišice pravzaprav. Ponekod se še vidi streha, vsa ugreznjena, nekje rastejo drevesa sredi zgradb …
Mali pravi: “A veš, mama, s čim bom služil, ko bom velik?” Tako zanimivo se izrazi, da preverim, če sem prav razumela: “A s čim boš zaslužil za to, da boš lahko živel?”
“Ja!”
“No, povej!”
“Ja, s kravami. Kmet bom.”
“Če boš želel biti kmet, boš moral imeti kmetijo, potreboval boš zemljo.”
“Ja, tako bom kot sosed v vasi.”
“Samo ni tako enostavno zemljo kar dobiti,” pravim.
Gozd se razredči in prideva do travnika, ob robu stoji majhna zidana hišica.
Mali in zdrava hrana
Author: Ana od srca
Kaj se skriva za smehljajem?
Author: Ana od srca
K meni pristopi znanka, ki jo srečam poredko, enkrat ali dvakrat na leto pri skupnih prijateljih.
Pretrese me, ko kar naenkrat reče: “Če bi bila jaz sama, bi lahko naredila več v življenju, kot naredim sicer.” Gledam jo. Kar ne morem dojeti besed, ki jih je izrekla; nekako niso v skladu s smehljajem na njenem obrazu. Nikoli je še nisem videla žalostne, obupane, jezne … Vedno je prijazna, urejena, delavna.
Zaradi nje!
Author: Ana od srca
Možu že dolgo ni nič zaupala. Pustila mu je sicer na vsake toliko, da je kakšno noč legel k njej, je malo potrpela, sploh pa, ker je vedela, da bo potem nekaj časa “mir”.
Nekoč je imela veliko želja, mislila je, kako bosta z možem skupaj zidala hišo, kako bosta naredila centralno v stanovanju, kako bosta napeljala telefon, toda on je vse “stadlal” in nič ji ni pustil, pri ničemer ni sodeloval.
Ugotovila je, da lahko naredi kaj po svoji želji samo na skrivaj.
