RSS:
Publications
Comments

Pogovor z očetom I.

Petnajstega marca bo deset let, kar si umrl… Če se spomnim tvojega trpljenja v tem času pred desetimi leti… me stisne pri srcu. Če pa pogledam, kaj se je od takrat spremenilo na kraju zločina... Ne kaj dosti. No, jaz sem šla iz nazaj na Dunaj, kjer sem se spet poročila in spet ločila, kar je bolj zanimivo zate, pridobil si še dva vnuka. Izredno pametna in luštkana. Po dediju… Iza je imela tri leta, ko si umrl, zdaj je trinajst, je točno taka, kot je bila, samo, da je zdaj že skoraj večja od mene. Tamauček pa bo šel septembra že v šolo… zdaj hodijo že s šestimi leti v šolo. Eno leto po tem, ko si umrl, je umrl tvoj edini brat… pa še najstarejša sestra – predlani. V tvoji ljubi Hercegovini, je bila mama s tvojimi tremi vnuki.

V Hercegovini je tako, kot je bilo, čas se je tam ustavil. Le, da imajo zdaj tam elektriko, pa televizijo, pa mobilni telefon. Sestra, v katero si polagal največ upov, ki je najbolj študirana in bila za življenja najbolj spoštovana… se je spremenila v agresivno karikaturo, ki se je vsi izogibajo. In lažejo, kdaj je kdo doma, da ne bi prišla k njim na obisk. Nikjer ni dobrodošla. Kar človek celo življenje seje, to potem žanje…

Na kraju zločina pa… Ah, že nekaj let smo v Evropski uniji… Pa evro imamo že eno leto. Pogrešam tolarje, še bolj kot dinarje. Dinarji so mi šli zadnja leta na živce, stalno so bili novi in imeli so nove in nove ničle in človek se sploh ni spoznal na valuto več… Janša, ki si ga tako sovražil, je predsednik vlade. Jeseni bodo spet volitve… Drnovšek je hvala bogu odšel iz političnega prizorišča, še preden bi se zgrudi pred kamerami. Zdaj je predsednik en nov… Tuerk (ima umlaut, pa se ne morem naučiti ga narediti…). Je še prezgodaj, da bi kaj rekla o njem, vem samo to, da se pojavlja na vsaki svinjski procesiji, česar ne maram. Rada imam nevidne predsednike, ki se ne kažejo veliko, so pa tam, ko jih narod potrebuje.

V našem bloku je umrlo nekaj ljudi, ki jih poznaš… Sosed preko puta… Umrlo je nekaj naših družinskih prijateljev iz Vipave. Nekaj pa je bolnih. Veliko več moških kot žensk. Tvoj prijatelj, ki je imel govor na pogrebu… se drži… popravlja mami stvari, ki se pokvarijo. Kot jih je že takrat.

Stvari se pravzaprav niso spremenile v tvoji generaciji. Če pogledam starejše ljudi, ki stanujejo tu, poleg mene… so ljudje enostavno ostali v času pred dvajsetimi in še več leti. Naprej s časom gredo samo tisti, ki imajo otroke in vnuke in so redno zaposleni z njimi. Videvam jih na sprehodu okoli Bajerja. Poznam jih navidez, pa ne vem, kako je komu ime. Nekateri so taki, da izgledajo leta in leta enaki. Imajo tudi enake stvari za obleč in so enostavno vedno isti. Drugi zbolijo in gredo hitro, kot si šel ti. Ravno včeraj sem se pogovarjala z L., ki se je čudila, da je že deset let od takrat. Njen stari slabo zgleda, ona je pa ista.

Kar se pa mame tiče… Je točno taka, kot je bila pred desetimi leti. Stanovanje ima nametano kot ga je imela pred desetimi ali pred dvajsetimi leti, lajba naokoli k svojim prijateljicam po šestkrat na dan, kjer prelagajo škatle. Kar je novega je to, da je zdaj stara mama čez zimo pri nas, da mama ne bi imela slabe vesti ali zakaj… V glavnem, stara mama je pri njej in potem mama organizira kakšno od njenih sester, da pride staro mamo čuvat, da gre ona obiskat svoje prijateljice na Primorsko… Saj veš, mama bi rada imela vse v redu, da smo vsi siti in da se imamo vsi radi. Mi se imamo radi… Kaj misliš kakšno zvonenje ima na svojem nobitelu? Gojzarje. Stara mama je v redu, včeraj smo bili skupaj na kosilu… Hej, a se spomniš, od kdaj že stara mama jamra, da bomo že videli, ko bo ona odšla… Zadnjič sem nekje brala, da je v Zasavju babica, ki je stara 101 leto in je začela uporabljati računalnik, tega jo je naučila njena pravnukinja…

Aja, glede računalnikov… Ja, to pa se je spremenilo v teh desetih letih. Vsakdo ima računalnik, že otroci. Tisti, ki imajo računalnike, so nehali gledati televizijo. Otroci so v glavnem noter, po stanovanjih, v mestu nimajo kaj preveč prostora za letanje. Pa saj sem bila že jaz taka. Stalno sem čepela v svoji sobi, mama je rekla čumnata, ti si pa rekel… kako si že rekel moji sobi… ufff

7 Comments to "Pogovor z očetom I."

  1. 1
    vlatka vlatka says:

    Dajana, draga,

    v tvojem postu sem začutila veliko žalost in otožnost. Oprosti mi, če se motim.

    Oprosti svojemu očetu. In ga imej rada, tak kot je bil. Čutim, da te je imel izredno rad. In vidim, da bedi nad tabo kot angel varuh.

    In vedno bo, dokler res ne boš 100 % zadovoljna sama s sabo.

    Čutim tudi, da te je imel veliko raje kot te ima tvoja mama. Četudi ti tega morda ni znal pokazati kot si je želel. Vidim pa, da te je imel polno srce, le da si tega ni upal priznati. Tudi zaradi tvoje matere, da ne bi bila ljubosumna nate.

    Oprosti mu, imej ga v lepih mislih. ker ti pomaga, pa čeprav se tega ne zavedaš.

    P.S.
    Morda se ti bo sedaj zdelo to bluzenje. Ampak spomni se: kolikokrat se je v stanovanju kaj premaknilo, in si imela občutek, da je še nekdo ob tebi. (Priznaj. Ker vidim. In se ne motim. ) In to je bila duša tvojega očeta, ki se ti želi odolžiti, za tisto, kar ti ni dal.

  2. 2
    Dajana Dajana says:

    Nisem jezna nanj, on bi moral biti name. Bila sem strašno grob otrok, zelo groba do njega. Mame pa itak nisem nikoli resno jemala, tako površinska in kako naj rečem “seljaška” se mi je vedno zdela. V bistvu mu res nimam kaj zameriti, le … zadeve so ostale neizrečene, on je vedno prisoten tam doma, njegova družina, njegova “srbska” stran in tega sem se tako sramovala. Potem, ko sem to enostavno sprejela, sem se začela postavljati na noge. Najbolj pa me je šokiralo to, kako je on – avtoritativni oficir in “Balkanec” z opranimi možgani v vojaškem drilu – veliko bolj senzibilen od moje slovenske in visoko kultivirane matere… In na koncu je začel prebirati knjige o akupunkturi in o duhovnosti. začel je iskati odgovore na vprašanja… bil je zelo prizadet zaradi vojne na Balkanu in zaradi vse te situacije pri nas doma, ki je ni razumel. Ko sva postala zaveznika, pa je postalo prepozno. (

  3. 3
    vlatka vlatka says:

    Dajana,

    žal mi je zato. Nikoli ni prepozno. Z dušo se lahko tudi pogovarjaš. In razume. Čeprav se ti morda to zdi smešno. Pa ni tako.

    Duše so vsepovsod in so dojemljive za vse, kar se nam dogaja, če so okoli nas.

    Nisi bila grob otrok, le zdelo se ti je. Zaradi razlike med Slo in Srbijo. (Čeprav so tam krasni ljuje, kolikor sem jih imela prilložnost spoznati…) Se mi zdi, da je bila tvoja mama tista, ki je poniževala očeta, čeprav je imel čin. Pa se ni nič izpostavljal s tem. In ker je bila tvoja mama “manjša”, ga je začela po malem ignorirati. Čeprav se je zaljubila vanj prav zaradi njegoe spoštljivosti in ljubezni. A ker sama tega ni premorala, ni imela v sebi, se je začela norčevati iz tvojega očeta.

    Kako neumno, namesto, da bi ga še naprej spoštovala.

  4. 4

    Zelo lep zapis. Prepričan sem, da ga tudi tvoj oče prebral nekje visoko nad oblaki.

  5. 5
    štulič štulič says:

    …in zato te bom en dan nehal čitat’, ker v meni zbujaš bolečino. (L) Pravijo, da je boljše brez očeta odraščati. Ni res. Še danes ga sanjam in pogrešam pri odločitvah, ki so mi kot odraslemu samoumevne čeprav je vmes že skoraj 40 let. Z mojim sinom se lubčkava in kregava all_this_time in upam, da ne preminem prezgodaj! http://www.youtube.com/watch?v=Hv0azq9GF_g

  6. 6
    Dajana Dajana says:

    @Vlatka: Hvala.
    @Iztok: Se spomnim tistega tvojega zapisa o očetu. Jokala sem.
    @štulič: Kaj, če bi mu ti tudi pisal? Odpri blog ali pa piši privatno. Vprašaj vlatko, kje je on zdaj. Mislim, da bom napisala knjigo na to temo. Kaj pa ti??? Naslov: Pismo očetu ali kaj podobnega. Wuthering Height!!!! Nora sem bila na to pesem!!!!
    (l)

  7. 7
    vlatka vlatka says:

    Dajana,

    malekost. Če sem ti kakorkoli pomagala, sem tega vesela. zate. )

  8. 8

    [...] sem dejansko vzpostavila konktakt z njim preko Vlatke, ki mi je potem povedala, kaj mi sporoča (tukaj, preberi komentarje). Ana od srca je poslala spominčice svoji mami. Klotilda je pisala o svoji materi. Lea je z [...]

  9. 9

    [...] sem dosegla v tem letu? Pomirila sem se s svojim očetom. Pravzaprav sem z njim vzpostavila stik (beri komentarje tu). Moja najstarejša hči, s katero sva imeli grozen odnos… ker je pač hči mojega bivšega [...]

  1. 10
    vlatka vlatka says:

    Dajana, draga,

    v tvojem postu sem začutila veliko žalost in otožnost. Oprosti mi, če se motim.

    Oprosti svojemu očetu. In ga imej rada, tak kot je bil. Čutim, da te je imel izredno rad. In vidim, da bedi nad tabo kot angel varuh.

    In vedno bo, dokler res ne boš 100 % zadovoljna sama s sabo.

    Čutim tudi, da te je imel veliko raje kot te ima tvoja mama. Četudi ti tega morda ni znal pokazati kot si je želel. Vidim pa, da te je imel polno srce, le da si tega ni upal priznati. Tudi zaradi tvoje matere, da ne bi bila ljubosumna nate.

    Oprosti mu, imej ga v lepih mislih. ker ti pomaga, pa čeprav se tega ne zavedaš.

    P.S.
    Morda se ti bo sedaj zdelo to bluzenje. Ampak spomni se: kolikokrat se je v stanovanju kaj premaknilo, in si imela občutek, da je še nekdo ob tebi. (Priznaj. Ker vidim. In se ne motim. ) In to je bila duša tvojega očeta, ki se ti želi odolžiti, za tisto, kar ti ni dal.

  2. 11
    Dajana Dajana says:

    Nisem jezna nanj, on bi moral biti name. Bila sem strašno grob otrok, zelo groba do njega. Mame pa itak nisem nikoli resno jemala, tako površinska in kako naj rečem “seljaška” se mi je vedno zdela. V bistvu mu res nimam kaj zameriti, le … zadeve so ostale neizrečene, on je vedno prisoten tam doma, njegova družina, njegova “srbska” stran in tega sem se tako sramovala. Potem, ko sem to enostavno sprejela, sem se začela postavljati na noge. Najbolj pa me je šokiralo to, kako je on – avtoritativni oficir in “Balkanec” z opranimi možgani v vojaškem drilu – veliko bolj senzibilen od moje slovenske in visoko kultivirane matere… In na koncu je začel prebirati knjige o akupunkturi in o duhovnosti. začel je iskati odgovore na vprašanja… bil je zelo prizadet zaradi vojne na Balkanu in zaradi vse te situacije pri nas doma, ki je ni razumel. Ko sva postala zaveznika, pa je postalo prepozno. (

  3. 12
    vlatka vlatka says:

    Dajana,

    žal mi je zato. Nikoli ni prepozno. Z dušo se lahko tudi pogovarjaš. In razume. Čeprav se ti morda to zdi smešno. Pa ni tako.

    Duše so vsepovsod in so dojemljive za vse, kar se nam dogaja, če so okoli nas.

    Nisi bila grob otrok, le zdelo se ti je. Zaradi razlike med Slo in Srbijo. (Čeprav so tam krasni ljuje, kolikor sem jih imela prilložnost spoznati…) Se mi zdi, da je bila tvoja mama tista, ki je poniževala očeta, čeprav je imel čin. Pa se ni nič izpostavljal s tem. In ker je bila tvoja mama “manjša”, ga je začela po malem ignorirati. Čeprav se je zaljubila vanj prav zaradi njegoe spoštljivosti in ljubezni. A ker sama tega ni premorala, ni imela v sebi, se je začela norčevati iz tvojega očeta.

    Kako neumno, namesto, da bi ga še naprej spoštovala.

  4. 13

    Zelo lep zapis. Prepričan sem, da ga tudi tvoj oče prebral nekje visoko nad oblaki.

  5. 14
    štulič štulič says:

    …in zato te bom en dan nehal čitat’, ker v meni zbujaš bolečino. (L) Pravijo, da je boljše brez očeta odraščati. Ni res. Še danes ga sanjam in pogrešam pri odločitvah, ki so mi kot odraslemu samoumevne čeprav je vmes že skoraj 40 let. Z mojim sinom se lubčkava in kregava all_this_time in upam, da ne preminem prezgodaj! http://www.youtube.com/watch?v=Hv0azq9GF_g

  6. 15
    Dajana Dajana says:

    @Vlatka: Hvala.
    @Iztok: Se spomnim tistega tvojega zapisa o očetu. Jokala sem.
    @štulič: Kaj, če bi mu ti tudi pisal? Odpri blog ali pa piši privatno. Vprašaj vlatko, kje je on zdaj. Mislim, da bom napisala knjigo na to temo. Kaj pa ti??? Naslov: Pismo očetu ali kaj podobnega. Wuthering Height!!!! Nora sem bila na to pesem!!!!
    (l)

  7. 16
    vlatka vlatka says:

    Dajana,

    malekost. Če sem ti kakorkoli pomagala, sem tega vesela. zate. )

  8. 17

    [...] sem dejansko vzpostavila konktakt z njim preko Vlatke, ki mi je potem povedala, kaj mi sporoča (tukaj, preberi komentarje). Ana od srca je poslala spominčice svoji mami. Klotilda je pisala o svoji materi. Lea je z [...]

  9. 18

    [...] sem dosegla v tem letu? Pomirila sem se s svojim očetom. Pravzaprav sem z njim vzpostavila stik (beri komentarje tu). Moja najstarejša hči, s katero sva imeli grozen odnos… ker je pač hči mojega bivšega [...]

Komentiraj

You can use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>