dajana & co.

Internet nam je prinesel bloge in blogi so nam prinesli novost, ki je Slovenci do sedaj niso imeli. Pogovor, komunikacijo. Blog ima novost – možnost komentiranja. Kot je povedal Gerd Leonhard na imenitnem predavanju na Blogresu (tu si lahko ogledate posnetek predavanj), se mediji zelo hitro spreminjajo stran od televizije, kjer samo sediš in sprejemaš informacije, v aktivnega udeleženca, ki se ga povsod vpraša za mnenje. Got a comment?

Tega ljudje na tem prostoru nismo navajeni. Ne samo, da smo dolgo živeli v socializmu, kjer je bilo dovoljeno imeti samo eno mnenje in so bila drugačna preganjana. V socializmu sploh vedeli nismo, da je možno imeti različna mnenja. Naše možgane so temeljito spirali. To, v kakšni iluziji smo živeli, spoznavamo šele zdaj (Razlika med socializmom in kapitalizmom). In takoj, ko smo začeli imeti različna mnenja, se je socializem podrl, saj socializem nujno pomeni enoumje, eno mnenje. Če jih je pa že več, potem je moje mnenje tisto, ki je pravilno. Poznate to?

To je ostanek iz socializma, kjer je bilo dovoljeno samo eno mnenje. Za mnenje nas ni nihče vprašal in sploh vedeli nismo, da bi ga lahko imeli. Zdaj pa nas stalno sprašujejo in celo silijo nas, da ga imamo in naj za božjo voljo napišemo komentar. Prej ljudje o ničemer nismo nič vedeli, vse, kar smo vedeli, so bile dozirane kapljice informacij po televiziji in časopisih, kjer je bilo to itak papagajsko prekopirano od drugod. No, socializem pa je padel takrat, ko smo dobili satelitske informacije in ko smo videli, da imajo čez mejo več pravic in več trgovin. In zakaj jih ne bi imeli še mi?

Danes živimo v večumju. Imamo več strank (resda se meni zdijo precej podobne in pri najboljši vesti ne vem, koga bom volila, ker se mi zdijo vsi enaki…) in imamo internet, kjer pišemo o dogodkih iz svojega življenja na tak ali drugačen način. Dober ali slab zapis na blogu (kaj naj bi bil dober blogerski zapis je napisal Rok tukaj) … dober ali brezvezen … dejstvo je, da smo ljudje postali odvisniki od interneta. Nekateri zato, ker bi radi nekaj povedali, drugi zato, ker bi radi nekaj prebrali, tretji zato, ker bi radi povedali svoje mnenje, četrti samo zato, da nekoga pozdravijo, peti zato, da nekomu nekaj “povedo”. Vsi skupnost potrebujemo. Čisto vsi smo veseli, če komu pripadamo. Nastaja skupnost. Nova skupnost. Slovenski narod po internetu. Virtualno. Tukaj moj zapis O skupni duši – vau, napisano je bilo 1.7. 2006 – skoraj natančno pred dvema letoma!

Človek potrebuje to. Občutek skupnosti, pripadnosti. Ljude, ki motijo, so iz skupnosti izgnani. Nekateri so outsiderji. A ti so tudi del skupnosti. Tisti pa, ki so pregnani, so nesrečni. In tisti so nesrečni. Nerazumljeni. Besni. Godi sem ji krivica. Zato jih veliko naredi zaradi tega neumnost. Mislim, da so čisto vsi poboji na šolah, zgodili zato, ker je bil nekd vržen iz šole ali pa je dejanje izvršili zaradi maščevanja nad kakšnim “nepravičnim” profesorjem (moja dva zapisa o streljanju po šolah : Kdo vzgaja naše otroke in Kje je bil Herr Heise).

Ah, ja, nekje sem pridigala, da bo internet Slovencem rešil življenje. Meni ga je. Postala sem odvisna. Ali je to dobro ali slabo? Ne vem, tako pač je. Vem pa, da mi je fajn, če me MC pozdravi iz morja. Počutim se pač kot del skupnosti.